Demian

Da, posledice v obliki izkušenj. Vendar dvomim da v obliki žalosti in prizadetosti. To je narava čustev. Ego prizadane rane in posledice le samemu sebi.

Tisto, kar je v človeku večno in nespremenljivo. Čustva se ves čas spreminjajo, tudi misli in osebna identiteta. Duša pa je tisti del tebe, ki je vedno enak, tisto zaradi česar si ti ti, v kateremkoli življenjskem obdobju in v kateremkoli življenju. V kateremkoli spolu in v katerikoli možni obliki življenja. Ljudje smo zelo nagnjeni k temu, da se identificiramo s svojimi čustvi, zato mnogi dušo enačijo s čustvi.

Kako pa je predstavljeno v tej knjigi?

Jaz govorim o duševnosti (čustvih), ker je duša zame nekaj drugega. Vibracije so nihanja materije/energije. V tem primeru čustvene energije oz. čustvenega (astralnega) telesa. Pri tem gre za točno takšne vibracije, kot jih pozna fizika. Teža telesa se pri tem seveda ne spreminja, gre le za občutek, ki ga asociiramo s težo.

Nizke vibracije v duševnosti (čustvih) dajejo občutek teže in nasprotno visoke vibracije. Vendar če bi stal na tehtnici, ne bi bilo nobene spremembe.

Lepo napisano Pa ti v življenju uspe ločit božansko ljubezen od čustvene in nagonske? Kaj meniš, koliko božanske ljubezni premorejo živali? Menim, da občutki (čustva), nimajo veze z modrostjo. Zavest v sami osnovi tudi ne. Modrost pa je zavest na določeni stopnji, ki je živali ne dosegajo, celo mnogi ljudje ne. Individualnost je po eni strani stanje (stopnja) zavesti, ki je živali ne dosegajo (in tudi nekateri ljudje morda še ne popolnoma), po drugi strani pa "energijska" anatomija. Če neko bitje npr. nima individualne karme, potem ni individualizirano.

Ne vem. Morda pa sploh ne gre za kemične reakcije. V najboljšem primeru (s stališča zagovornikov 21g duše) gre za ločitev eteričnega telesa od materialnega. Vendar to še vedno ni duša, ampak le bolj fina komponenta fizičnega telesa.

Če misliš s tem zavest in občutke, potem sigurno da. Sklepanje o tem na podlagi neke teže se mi zdi neumno. Mislim, da je vsakemu, ki ima stik z živalmi, odgovor jasen. Trditev, da živali nimajo duše, pa ima v nekem drugačnem pogledu tudi svojo težo. Če dušo obravnavaš kot sedež individualnosti, duhovnosti, modrosti, duhovne (svobodne) volje in ne kot sedež zavedanja in občutkov, lahko tudi trdiš, da živali nimajo duše.

Poskušam sprejeti, razumeti in ne obsojati nobenih, še tako slabih človeških lastnosti. Lastnost, pri kateri mi to najmanj uspeva je CINIZEM. Morda zaradi preteklih bolečih izkušenj.

Lepo pozdravljeni! Moje mnenje v zvezi s to temo je sledeče. Razlika 21g pred in po smrti fizičnega telesa nima nobene veze z dušo. Duša ni fizična materija, zato zanjo tudi ne veljajo fizikalni zakoni. Razlika v teži je zelo verjetno posledica nekaterih po-smrtnih kemičnih reakcij v telesu. Duša sama nima veze s tem, koliko nekdo je ali ni dober. Pojem dobro/slabo je v precejšnji meri kulturno pogojen. Izražanje kvalitete duše pa je odvisno od "čistosti" oz. poduhovljenosti osebnostne strukture oz. materije, medtem ko duša sama na svoji ravni ostaja takšna kot je. Grešnik ima enako sveto dušo kot svetnik. Razlika je le v njuni osebnostni strukturi, kar pa nima popolnoma nobene veze s kakršnokoli fizično težo. Živali so zavestna bitja in imajo občutke. Kemične reakcije v telesih različnih življenjskih vrst pa se verjetno nekoliko razlikujejo. Pripisovanje predznakov slabo/dobro pri pojmih kot so npr. karma, energija je subjektivno. Je le karma, ne dobra, ne slaba, le pravična. Naše dobro/slabo navadno temelji na občutkih ugodja in neugodja. Da bi vse to imelo kaj veze s fizično težo telesa... v tem ne vidim smisla.