mmiikkii

Zopet jaz po dolgem času Moram vam povedati, da je najin fantek privekal na naš beli svet. Ko sem ga prvič prijela v roke, sem vedela, da sem zapečatena za vedno Prvi mesec je kar naporno, vendar, ko stisneš k sebi malo stručko, začutiš neverjetno energijo. Takrat veš, da boš zmogel vse. Vem, da najino družino čakajo tudi nekateri težki trenutki, ki nam jih bo "omogočila" družba. Vem pa tudi, da je v tej isti družini dovolj ljubezni in moči, da to premagamo. Prav vsakemu od vas želim, da bi kdajkoli, vsaj za kratek hip občutil takšno srečo, kot jo občutim jaz, ko mi mali spi v naročju. lepo pozdravljeni

Koliko družin s homoseksualnimi starši poznaš? Imaš konkretne izkušnje, da takšne otroke drugi ne sprejemajo? Moje izkušnje so popolnoma drugačne. Poznam kar nekaj takšnih družin (je pa res, da poznam samo lezbične družine z otroki), pa v nobeni družini ni otrok, katere družba ne bi sprejela. V Sloveniji obstaja tudi skupina istospolnih staršev. Praviš, da si sama lezbijka.....ne vem, no....glede na to, imaš verjetno možnost spoznati takšne družine tudi iz prve roke. Po napisanem sklepam, da nisi spoznala še nobene izmed nas, saj če bi nas, bi videla, da se otroci iz takšnih družin normalno vključujejo v družbo. Vsaj tisti, katere trenutno poznam, za mojega še ne morem tega trditi, ker pričakujem, da bo na ta lepi svet privekal te dni

Najprej en lep pozdrav! Mogoče se me še kdo spomni....pred slabim letom sem začela sodelovati na forumu. Takrat sem nekaj več napisala o sebi in mojem življenju z žensko. No, sedaj se zopet oglašam, da z vami delim najlepšo novico v mojem življenju: Imeli bova dojenčka!!!! Končno nama je uspelo . No, leto 2006 je bilo za naju zelo plodno; in to na vseh področjih Sem se želela samo malo pohvalit . Ah, kaj malo pohvalit...najrajši bi zakričala na ves glas: mamica bom!!!!!!! Prav vsem želim, da bi bili tako srečni

Meni je všeč Sela Ward, pa čeprav ni več rosno mlada http://www.selawardtv.com/photos/gallery11.jpg

Se popolnoma strinjam s teboj.....vendar....mislim, da današnja družba tega ni sposobna. Na žalost! Končati človekovo življenje? Mislim, da nisem tega sposobna. Če pa že, bi verjetno prej v primeru evtanazije, kakor pa zaradi kazni. Nekje globoko v meni je zakoreninjena misel, da nihče ni upravičen vzeti človeško življenje.

Vem, da ima zelo veliko ljudi odklonilen odnos do nas homoseksualcev zaradi nevednosti oz. nepoznavanja nas in naših okoliščin. Prav zato se trudim na tem in tudi na kakšnem drugem forumu pokazati, da nismo tako različni; saj smo v bistvu vsi skupaj ljudje. Zaradi takšnih ljudi, kot si ti, Puhiiiii, pa upam, da bo nekoč nek otrok prenehal jokati PS. Naj popravim zgornji stavek; ne trudim se samo na forumih, temveč tudi v vsakdanjiku

Ne morem vam povedati kako zelo ste razveselili moje srce! Butl, ni res, da moralna podpora ni nič. Pomeni zelo veliko . Sploh takrat, kadar večinoma dobivaš negativne kritike. Saj ne, da bi klonila pod njimi, ampak je vcasih hudo. Zato pa: hvala vsem za lepe misli

ma ne....mogoče se nisem dobro izrazila. Nisem mislila, da sedaj pa ne bi šla v to, zaradi tvojega mišljenja. Hotela sem samo reči, da nisem nikoli razmišljala, da pa to mogoče ne bi bilo dobro. Kot si že sama napisala, raziskujeva različne možnosti in ta je ena izmed njih. Želja po tisti otroški ljubezni pa je ogromna. Včasih, kar boli Drugače pa sem vesela, če me nekdo spodbudi k razmišljanju o neki stvari na drug način. Trudim se, da bi bila človek, ki vidi stvar skozi čimveč oči in čim manj sodi lep dan, poln sonca

Ampak, ker ti ni do moških, se boš pač oplodila z njegovo spermo - očitno so za nekaj dobri - jaz nikoli nisem mislila, niti nisem izjavila, da moški niso za nekaj dobri oz. da mi ni do njih. V bistvu sploh ne delam razlik moški - ženska. Zame so to ljudje. Sem pa tudi že povedala, da nisva iskale samo moškega semena, temveč tudi očeta svojih otrok. V mislih sva imele kakšnega geja, ki drugače ne bi mogel imeti otrok. Kar se tiče posvojitve: ne samo, da je birokracija ubijalska (tudi skozi to bi se pregrizli), temveč naša država prepoveduje posvojitve istospolnim partnerjem. sem te razumel, da, ko si srečala to osebo, si takoj vedela, da je prava zate. Si se zaljubila vanjo še preden si jo spoznala? Že na pogled? In kako si vedela, da je ona prav tako istospolno usmerjena? Ker je vseeno precej malo možnosti, da se zaljubiš v eno nepoznano osebo, in te preseneti še s tem, da je istospolno usmerjena, kar tebi ustreza? V tistem trenutku, ko sem jo zagledala, res nisem vedela, da je prava zame. Me je pa njen prvi pogled zavrtel...prvič v življenju sem si zaželela poljubiti žensko. Hotela sem za vedno ostati v njeni družbi. Nič nisem vedela o njej, niti njenega imena. Je bila pa kolegica moje kolegice, za katero sem vedela, da je lezbijka. Tako, da verjetno mi je prišlo na misel, da bi lahko bila ona tudi. Imela sem srečo, da je ona občutila isto. Nisva potrebovali veliko časa, kakšen mesec dni, pa sva obe vedeli, da je to to. To, kar išče vsak človek. Ne vem, mogoče so imela kakšno vlogo najina leta; ko sem bila mlajša, sem mislila, da človek potrebuje veliko časa za takšno odločitev, no, pa mi je življenje pokazalo, da je lahko tudi drugače Marsa: tvoj način razmišljanja mi je všeč, tvoje mnenje spoštujem. med prebiranjem tvojih sporočil, mi večkrat pokažes zadevo z novega zornega kota, s tistega, katerega sama ne vidim zato ... ne vem, mogoče imaš prav; mogoče se res ne bi smeli umetno oplojevati - ne hetero ne homo.

Jaz sem takoj za posvojitev!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Pa ne enega, vsaj tri oz. toliko, kot mi materialno stanje dopušča. Vendar v moji domovini tega jaz ne bom dočakala. Po svetu sem na lastne oči videla strahotne stvari, kar se tiče otrok, ki potrebujejo nekoga, ki so sami na svetu,.. pomagam na način kakršen lahko, vendar me moja domovina v tem zelo omejuje. Tako pač je, na mojo veliko žalost. Ne, ne smem o tem veliko razmišljat, ker mi rata kar slabo. Midve sva želele, da bi bil oče tudi prisoten v otrokovem življenju, vendar zgleda, da ne bo šlo. Tako nama ostane samo umetna oploditev. Kar se tega tiče, jaz nimam pomislekov. Marsa, ali tako misliš tudi za hetero pare, kateri po naravni poti ne morejo imeti otrok? Še enkrat poudarjam, jaz bi veliko raje posvojila!!

kako naj tole rečem, ampak, ne želim žaliti...to vprašanje je .... ajde, pa naj rečem smešno . Ne vem no, a ti res moram razlagati na kakšne različne načine se lahko žensko oplodi z moškim semenom?? Oprosti..šele sedaj, ko sem še enkrat prebrala tvoj komentar, sem videla, da me dejansko sprašuješ, kako se bova oplodile:) Ja, z moškim semenom, seveda. Zelo verjetno na kliniki.

Mmiikkii, dej mi potem ti povej iz prve roke kako se počutiš. Kdaj si se sploh zavedla, da te ženke privlačijo oziroma, ali si samo ugotovila, da te moški ne in potem je bila edina opcija ženska? In ali ti moški sploh niso všeč ali kako čutiš do njih? so ti zoprni, si imela kakšno slabo izkušnjo.....? Dobro jutro:) Mislim, da sem v tej temi že enkrat opisala svojo zgodbo. No pa ponovno: živela sem popolnoma "normalno" (normalno je v narekovajih, ker mi je to nekoliko neprimerna beseda, vendar tu naj bi pomenila normalnost s stališča današnje družbe) najstništvo. Imela sem kar nekaj kratkih vez z različnimi fanti. Pri sedemnajstih sem se zaljubila v fanta ter začela vezo, ki je trajala 10 let. Nikoli nisem pomislila, da sem lezbijka, ali pa, da bi lahko živela oz. se zaljubila v žensko. Sex s tipom mi je bil super. No, ko sva odraščala, sva razvijala svoje osebnosti v različne smeri. Po desetih letih sem ugotovila, da partner ni več človek s katerim sem začela vezo, prav tako pa nisem v njem več videla človeka s katerim bi želela preživeti ostalo življenje. Ja, moram priznati, da so se mi, tam okoli 25 leta začele pojavljati misli oz vprašanja, mogoče celo želje, o sexu z drugo žensko. O tem sva s partnerjem celo govorila. On je bil seveda takoj za, vendar jaz nisem spoznala nobene zenske, ki bi me... saj veš, ..nadraznila v sexualnem smislu. Tako je vse skupaj ostalo samo v besedah im mislih. S partnerjem sva se čez nekaj časa razšla. Potem sem srečala njo! Z enim samim pogledom je v meni prebudila strast in ljubezen. Zaljubila sem se na prvi pogled. Od takrat sem z njo (teče šesto leto). Svojega življenja, ne bi zamenjala za nič na svetu; če bi bila mlajša, bi se samo preselila iz slo v kakšno skandinavijo, ali pa tja, kjer je homoseksualnost prav tako sprejeta in bi si z veliko manjšimi problemi ustvarila družino kot tu v slo. Lej, kot lahko razbereš iz pisanja, nisem imela slabe izkušnje z moškim, niti ne s sexom z moškim. Niti ni bila ona edina izbira. Enostavno: zaljubila sem se v njo; v njeno osebo, prav tako v njen videz. Še danes, ko jo pogledam, se mi zdi najčudovitejše bitje na svetu. tudi takrat, na začetku, ko se mi je vse skupaj začelo dogajati, se nisem prav veliko ukvarjala z zadevo: "ja, saj ona je ja ženska. to pa je nenormalno, nenaravno!" Takšne misli so meni predvsem smešne. ona je človek, tako kot jaz. Vedela pa sem, da bova naleteli na marsikakšno poleno s strani družbe. Takšne stvari rešujeva postopoma in ne dovoliva, da bi naju preveč zagrenili. Upam, da se bom lahko prav kmalu pohvalila tudi tu gori, da nisva samo midve, temveč smo trije;). Pospešeno delujeva na tej stvari:)

kdo pa pravi, da jaz nisem nič naredila iz svojega življenja?? Da je to moj izgovor? Izgovor za kaj? Ne razumem te, Alan_New. Jaz se nikoli nisem izgovarjala v stilu: kaj čem, takšna sem se rodila... Nikoli nisem čutila potrebo po tem. Sem kar sem, to je to. V svoji koži se počutim popolnoma v redu. Mislim pa, da sem v življenju zelo veliko dosegla, če pogledam povprečnega človeka. Tako na osebnostno, kot poslovno.

Zakaj pa ne uporabiš termina neenak odnos? Ima čisto drug pomen in ni žaljiv. Če uporabiš termin neenakovreden, postaviš eno stran v manjvreden položaj. Po tvojem pisanju sklepam, da imaš tudi odnos med žensko in moškim, ki ne moreta imeti otrok, za neenakovreden?

Homoseksualnost, bolezen ali ne? Po moje , ja. In? Po tvoje že mogoče, vendar je bilo narejenih več različnih študij, ki so imele namen potrditi to tvojo izjavo, pa jim ni ratalo. Bile so narejene tudi študije o tem, da bi se dokazalo, da je homoseksualnost posledica hormonskega neravnovesja, pa so tudi padle v vodo. Primeri homoseksualcev, katere so preiskovali, so imeli prav toliko horm. neravnovesja, kot heteroseksualno usmerjeni. Nič več, nič manj. Torej teorija da hormonsko neravnovesje povzroča homoseksualnost ne drži. Kljub temu misliš, da je homoseksualnost bolezen. Ali mi lahko to bolje razložiš? Zame nastopi bolezensko stanje takrat, kadar je nek organ v okvari. Sem spadajo tudi psihične bolezni ( pri njih gre največkrat za pomanjkanje, ali preveliko količino kakšnega nevrotransmiterja); Torej kaj organsko je narobe z menoj, ker sem homoseksualka oz. lezbijka? Praviš, da ti ne žališ??? Kaj pa tvoja izjava: Neenakovredni v smislu neenakovredni partnerskemu odnosu med moškim in žensko Ta izjava je zelo huda žalitev zame in za moj odnos z mojo ženo.

Lepo pozdravljeni No, pa mi je uspelo . Najprej...prebiti se čez celotno temo in potem še registracija . Naj povem že kar na začetku: sem homo- ali bi-...kakor komu paše. Osebno se ne obremenjujem s tem. Pomembna mi je oseba in ne spol. 10 let sem živela s fantom, pa naprej ni šlo. Ne zaradi spolnosti, kot bi si kdo utegnil predstavljati. Na začetku najine veze sva bila še oba zelo mlada, z leti pa sva se osebnostno razvila v nasprotni smeri. Potem sem spoznala njo! Zaljubila sem se vanjo na prvi pogled. Sedaj sva skupaj že pet let. Pred kratkim je bil sprejet zakon o registraciji istospolnih partnerjev....na morem vam povedati kako sem razočarana. Vseskozi sem upala vsaj na statu svojca. Želiva si otroka...zelo! In ga bova imeli! Upam, da kmalu. Prav radi bi posvojili, saj je na svetu toliko sirot. Otroku, ki ni v svojem življenju občutil lepe besede in ljubezni, bi lahko nudili toplo zavetje. Vendar na žalost, nama je to onemogočeno. Pomagava tem otrokom na druge načine, kakor pač lahko. Zakaj si želiva otrok, če jih pa sami skupaj ne moreva narediti? Razloga sta dva: 1. kot je že zgoraj omenjeno, da bi pomagali manj srečnim od naju 2. mislim, da ni večje in bolj nesebične ljubezni kot je med otrokom in starši (ni važno, če so biološki). Kdo pa si ne želi takšne ljubezni? Med prebiranjem sem vas spoznala kar nekaj takšnih, ki ste mi ogreli srce. Žarek sonca je posijal v mojo dušo, ko sem prebirala poste od marse, marjetke, mateje, micka,....pa da ne bi vseh naštevala. Hvala vam vsem.