SLIVA

Nervozen je vzel roke mobilni telefon in zavzeto tipkal po njem, iskal ime, ki se ga nikakor ni morel spomniti, a bi ga edino to lahko rešilo iz zagate.

Ker je ravno večer zadnjega leta.. nam vsem želim VSE dobro, oziroma da se vsak od nas nauči kaj dobrega iz vsake prizkušnje, ki nam jo bo življenje postavilo na pot. Pogled v naprej marsikomu razbremeni misli, pa tudi zaposli. Naj bodo te misli čimbolj pozitivne in kreativne! Objemam vas VSE!

Zdaj med prazniki je kar nekaj časa, da treniraš Koliko pa je teh skic? Do kdaj jih pa rabiš? Iz katerega kraja pa si? Sicer, če imaš to za izpit, bi bilo zelo priporočljivo, da se pomatraš sam, če je kriza huda, ti lahko priskočim na pomoč, čeprav imam tudi sama gnečo..

Otroke vzgajati je zelo lahko. Samo prepričati se moraš, da je to otrok nekoga drugega. Kako bi morali biti vzgojeni otroci drugih, pa vsi dobro vemo. Bing Crosby ideja

Tole sem našla, tretji link mi je še najbolj zanimiv, v četrtem sem pa kar veliko izvedela. http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=199 http://med.over.net/forum5/read.php?34,1394950,1395035 tukaj je pa razdeljena "koristna" in "škodljiva" prehrana po krvnih skupinah. Tako je laneno olje včasih tu in včasih tam. http://www.ullavedezevanje.com/132012.html?*session*id*key*=*session*id*val* http://www.duhovnost.eu/sl/Prehrana_in_recepti/Napotki_za_zdravo_uporabo_mascob/

Saj tudi po moje ni škodljivo. Verjetno je spet tako, da smo našli oz. vedno več ljudi uporablja spet eno staro zdravilo in zdaj ga morajo potolči, da bodo lahko propagirali spet kaj drugega... ne vem... mogoče mleko, ki so ga pred leti tako odsvetovali.. Saj veste, enkrat mora ena proizvodnja cvetet, ko si ta opomore, pa propagirajo drugo. Meni je kar prav, da se lahko kdaj naslonim na nasvet svoje mame ali pa koga takih let. Mi pove, da je zdravo zelje, jabolka, korenje, rdeča pesa, peteršilj, kurje meso, goveje meso, solata, fižol, sveže kravje mleko, pa še kaj.. Olja so bila od nekdaj dobrodošla, a vedno draga (saj so še danes). Izogibali so se masti (razen kakšnih dobrih ocvirkov v sezoni), pa svinjine in drobovine, razen jeter. Jetra so menda odlična za to, da obnavljajo naša jetra. Ribe so jedli bolj redko, če so le prišli do njih. Poudarek je bil tudi na moki, gresu, polenti, kar pa je bilo takrat seveda vse iz domačih pridelkov in zmleto v mlinu. Pa še pri mlinarjih so bili precej izbirčni. Tako, da se tudi jaz ne bojim lanenega olja, ne katerega drugega. Me pa tudi zanima kaj pravi tisti članek o škodljivosti in kdo ga je napisal....

Kolikor vem, pa bom povedala zelo po domače, se z lanenim oljem odpravlja strupe. Požirek olja zadržiš v ustih, ga dobro prežvrkljaš in izpljuneš. Precej potemni. Seveda vsakokrat različno. Predvidevam, da nekako veže strupe nase in ga zato ni dobro potem pogoltnit. Konopljino olje pa uživam zdaj cca en mesec. Zjutraj na tešče naredim požirek. No, že prvi dan se mi je uredila prebava, oz. odvajanje blata. Za kaj več bi trenutno težko rekla, ker sem še v fazi opazovanja, pa tudi veliko drugih faktorjev vpliva na počutje.. Moja mama ga tudi uživa, je že zelo v letih, pa pravi, da se boljše počuti, čeprav tudi ne ve, če ni trenutno vreme tisto, ki vpliva, in da moram še počakat kak mesec ali dva, da bo povedala kaj več. Po moje bi bila najboljša kombinacija: najprej žvrkljanje lanenega olja, ko izpljuneš tega, pa narediš požirek konopljinega. Evo, danes sem lanenega nabavila, jutri začnem.

A... še to sem pozabila. Res je pa tudi to, da sem po prenovi (prej nikoli) v stanovanju občasno zaznala nenavaden vonj. Je v predsobi, tako rekoč skoraj v centru stanovanja. Ne vem od kod prihaja, saj se pojavlja občasno samo na enem ali dveh mestih v predsobi. Tam ni nobenih cevi, napeljav, nič takega od koder bi lahko vonj prišel. Sicer pa sem ob zaznavi vonja prevohala natančno vso predsobo in ostale prostore blizu, pa se dejansko vonj nahaja le na dveh mestih. Najprej sem mislila, da ga povzroča stranišče (ki je sicer blizu), potem sem odstranila vse rože, ker sem mislila, da morda gnijejo kakšne korenine.. Skratka v prostoru ni sedaj ničesar, kar bi lahko vonj povzročalo, pa tudi skrbna sem, da ne bi slučajno spregledala kakšne vlage (saj je stanovanje sicer suho).

Huh, saj ne morem verjet. Sicer so pred to družino v tem stanovanju v hiši živeli vodstveni ljudje iz neke banke. Tako, da mislim, da ni bilo povezave s konji. Starši gospodove mame pa so imeli tudi konje, bili so zelo premožni. Živeli so sicer v drugem kraju. Oče je bil župan, hotelir, z vsem kar je imel, je dobro vodil ves kraj in vsi krajani so imeli delo in ugodno življenje. Bil je res gospod, v vseh ozirih, kot jih je danes na tem svetu verjetno le še peščica. Tudi mama je bila gospa, vendar o njej ne vem mnogo.

Bili sta dve ženski. Ena je bila njegova mama, ki je bila sicer iz zelo premožne družine. Ko so jih razlastili in jim dali na razpolago to stanovanje, pa mislim, da jim tudi ni bilo finančno težko. Privoščili so si lahko tudi gospodinjo, ki je potem, ko sta mama in oče umrla, naprej skrbela za tega gospoda, a je tudi čez nekaj let šla na oni svet. Tako bi lahko prej rekla, da je bila gospodinja tista, ki bi jemala kavo kot privilegij. Vendar sem žensko poznala in energetsko se mi nikoli ni zdela močna. Bila je tudi precej podredljiva. Njene energije v stanovanju nisem nikoli čutila, medtem ko sem energijo gospoda in tudi obeh njegovih staršev čutila na začetku, pa ne pogosto, ravno takrat, ko sem dobila kak obisk. Mislim, da so bili oni tisti, ki so preko nemirnosti obiskovalca povedali koga mi priporočajo za druženje.

Hvala za vprašanja. Tako bo res najlažje kaj razrešiti... Stanovanje smo podedovali. Duh gospoda, ki je živel tu, je bil zelo dolgo prisoten in ga je veliko ljudi zaznalo. Energije so bile zelo močne. Dolgo časa se v tem stanovanju ni dalo spati, oz. sem lahko spala samo jaz. To sem preizkusila čisto enostavno, z gostoljubljem ljudem, ki so prišli da obisk od drugod. A res ni nihče spal dobro, niti moja mama. Samo jaz. Tudi sicer sem dobila sporočilo, da naj bom pozorna kako se kdo v stanovanju počuti in tisti ljudje, ki so postali nervozni, so počasi odšli iz mojega življenja (tako ali drugače), tisti, ki so ostali mirni in so se počutili dobro, pa so v mojem življenju ostali. To se je izkazalo za dobro, kot da bi mi gospod svetoval, s kom naj se družim. Prav tako dolgo nisem dobila njegovega "dovoljenja", da bi karkoli v stanovanju spreminjala. Dolgo sem študirala in spraševala, kaj in kako naj naredim, da bi se stvari spremenile. Z molitvami, pa tudi s "konkretnim pogovorom z dušo tega gospoda" sem potem to uredila. Stanovanje sem potem lahko prenovila in uredila brez težav in danes je čudovito. Tudi ljudje se počutijo v njem dobro. Imajo pa vsi, ki vstopijo, veliko spoštovanje do stanovanja in do mene same. Zanimivo je, da se to izrazito pozna, ko pride kdo na obisk, pogovor izven doma je pa "normalen". Res je pa tudi, da sedaj duše nihče več ne zaznava, niti jaz sama. Ahate in sodalite sem umestila v kopalnici in v wc-ju in sicer v mozaikih med ploščicami. Drugje jih nimam. Res pa je, da tam kave ravno ne bi hranila Upam, da te informacije kaj pomagajo.

uvertura srečen ali večen?

Lep pozdrav, imam vprašanje, morda malce nenavadno. Razmišljam, če bi znali kamni kaj pomagat. Morda mi bo tu kdo lahko kaj svetoval, saj se sama ne znajdem več. Že več let imam stanovanje v stari hiši in v kuhinji se mi kava (Barcafe)vedno skisa. To se zgodi, če je vrečka odprta, zaprta, tudi, če je nova, ravno prinešena iz trgovine, je po pol ure kisla. Tudi ni važno ali je to en paket kave ali štirje. Skisa se vsa. Pred dvema letoma sem popolnoma prenovila vse, tudi inštalacije, okna, stene, pohištvo itd. Ob tem sem tudi energetsko sčistila vse prostore (sveče, sol, ploskanje). A zgodba s kavo je še vedno enaka. Zdaj jo hranim enkrat v enem prostoru, pa ko vidim, da ne funkcionira, jo hranim spet drugje, pa spet drugje... Ali bi uporaba kristalov lahko kaj pomagala pri uravnavanju teh energetskih tokov? Oziroma katere kristale naj uporabim in na kakšen način? Pravijo več glav več ve. Hvala za pomoč.

Cashy, najprej iskrena hvala za iskren odgovor! Je kar res tako, kot praviš. ...Tvoj strah pred nesrečnim koncem je res velik, rešuje te pa mala bilka upanja in želje, da se bo dobro izšlo... Za seboj imam pač zgodbo s podobno vsebino, a žalostnim koncem, pa me je zato posledično seveda strah, da se ne bi ponovila, čeprav se zavedam da je to druga zgodba, z drugimi pogoji in drugimi ljudmi. Pa že sicer sodim med zelo izbirčne in prestrašene na nek način, tako da.. Sedaj je na vama, da se odločita za skupen korak v prihodnost. Odločitev seveda ni lahka, z dovolj močno željo in zaupanjem v prihodnost pa bo tudi ta ovira kmalu za vama. Tu je pomembna samo vajina odločenost in akcija! Ravno v teh dneh sem prišla do tega, da se ne smem ustrašiti vsake malenkosti in hvala ti za potrditev, da razmišljam prav in zadnje dni kljub vsem peripetijam tudi zelo pozitivno. Čutim, da moram biti zelo močna, da mu lahko stojim ob strani in da bo tako tudi v bodoče. Bi vaju pa rad opozoril že v bližnji prihodnosti...najprej se vama bo zdelo, da sta drug v drugem odkrila največje bogastvo, a se pazita, ker se bo ta predstava tekom skupnega življenja začela podirati, zato bi bilo fino, če bi že na vsem začetku gradila na zaupanju in sprejemanju partnerjevih "nevšečnosti", da bosta uspešno gradila tudi na bogastvu odnosa, ki bo za vaju osrečujoče in izpolnjujoče... Res je, da vse to vem in sem tudi zelo vesela, da sva se našla dva, ki si res v veliko veliko rečeh ustrezava, a sem tudi zelo pozorna, da ON pove najprej svoje mnenje, ker se mi dozdeva, da včasih čaka, da povem jaz, pa se potem on strinja z menoj in me podpre. Saj podpora je super, a si želim, da bi bila to njegova resnična želja (za karkoli pač že gre). Tako, da to upoštevam in upam, da je prav tako. ...obstaja mogoče možnost, da trenuten odnos ne obstaja na povsem trdnih temeljih? Ne vem sicer točno, kakšne temelje imaš v mislih, a če gledam z različnih vidikov, sva se našla dva, ki sva imela sicer vsak do sedaj kar lepo življenje, a na področju partnerstva precej nesrečno roko. S tem je povezano seveda tudi izpolnjeno domače življenje (prijetni odnosi in odsotnost večnih nesoglasij v načinu komunikacije), družabno življenje (ki ga odslej končno lahko doživljava oba tudi v dvoje), spolno življenje (prej bolj kot ne žalostno tukaj in tam), materialnih in finančnih skrbi tudi mislim, da ni ravno kakšnih, ki bi lahko zadevo ovirale. Imava kar nekaj skupnih interesnih področij in hobiji so tako tudi ena stvar, ki naju zbližuje, pa tudi okus imava zelo podoben, kar tudi pripomore k temu da se oba dobro počutiva v (bodočem skupnem) domu. Kje bi lahko še obstajalo kaj, da sem spregledala? Verjetno bo treba počakat, opazovat, vprašat, se pogovarjat.. Ali sem res kaj pomembnega spregledala... Hvala hvala za vso pomoč. Res je v tem trenutku več kot dobrodošla.

V bistvu sem hotela vprašat, če lahko kdo pogleda v karte ali se bo to izšlo dobro ali ne ali kako... Hvala že v naprej, če se bo komu dalo pogledat.

Je sploh mogoče nič mislit? O sebi ali o drugih? Ne verjamem. Je pa to morda ustrezen odgovor, kadar ne želiš povedati, kaj misliš o sebi. Ustrezen zato, ker je zelo kratek in transparenten. Tudi to je prav, saj v končni fazi imamo sami pravico odločanja ali bomo kaj povedali ali ne. Priznam, da že od nekdaj veliko razmišljam o sebi. Skoraj vsak trenutek sem na preži svojim mislim, občutkom, dejanjem, doživljanjem... S tem ko se spoznavamo (začne se menda že ob rojstvu, s prvim jokom oz. prvo interakcijo s svetom), se opazujemo, odkrivamo čare sposobnosti nas kot bitja. In to je tako fino. Vedno odkrijem kaj novega. Vidim, da se odzivam na recimo "enako" dejanje vsakokrat drugače. Vsak trenutek v življenju, ki ga zaznam in ozavestim, mi da nove informacije in se mi zdi že kar malo magično, ko pomislim, kako smo ljudje resnično nedojemljivo polna bitja. Sem se spomnila, da govorijo, da uporabljamo ljudje v povprečju le 7 % svojih možganov. In če pomislim, kaj vse lahko že s temi nekaj procenti naredimo... waw. Vsaka malenkost, ki jo spoznamo o sebi, prav vsaka pa je obvladljiva. Ko jo enkrat ozavestimo, ko spoznamo, da jo lahko nadziramo (misel je namreč prva in ta sproži vsako reakcijo čutenj, reakcij, vedenja in dejanj), saj misli usmerjamo sami, je to potem fantastično orodje, da se sami izoblikujemo v človeka, kakršni želimo biti. Seveda, to je možnost. Stvar pa je, koliko je posamezniku do tega ali bo ta sistem uporabljal ali ne. Tako, da bi lahko rekla, da menim o sebi, da sem dober človek. Dober morda malo mišljeno v smislu dobrote, sicer pa v smislu kvalitete, seveda. Aaaaaahahahahaha, že slišim.. tale se pa ima za popolno Popolnost? Kaj je to? Tega ni. Ali je? Vsaj ne nekega splošno priznanega kupčka meril in definicij o popolnosti. Ker so ta merila (če sploh so) tako individualna in toliko, kot nas je na tem svetu, toliko je popolnih ljudi. Pa prav tudi toliko nepopolnih ali daleč celo od P od popolnosti Ja, merila si postavimo sami. Seveda se tudi prilagodimo družbi, okolju, situacijam. Normalno. Ampak tudi to je del nas, naše odločitve, da bomo taki. Pa še ta merila se nenehno, z vsakim spoznanjem spreminjajo. No, tako kot sem si s časom tudi sama izoblikovala ta merila, sem vesela, da sem prišla že kar daleč. Seveda nisem čisto taka, kot bi si sama sebe predstavljala popolno mene . Do tja bi bilo še daleč. Zato se sprejemam v svoji nepopolnosti in sem morda ravno zato na nek način popolna. Mhm. Vsi smo popolni, se mi zdi. V vsakem trenutku najboljši, kot smo v tistem trenutku zmožni biti. Zato se mi zdi dobro, da imam o sebi dobro mnenje, a da sem tudi nenehno kritično na preži, da balansiram misli in dejanja in s tem nenehno uravnovešam energije v sebi, iščem neko harmonijo. Moje merilo, da mi je uspelo, je to, da se v svoji koži počutim dobro. Seveda se počutim vsak trenutek drugače, pa ravno zato je to še toliko bolj pomembno. Uf, tole sem se pa zdaj res razpisala. Na trenutke celo pomislim, da je tukaj mnogo besed, pa malo povedanega. Ampak, ko sem prebrala še enkrat, mislim, da sem povedala kar nekaj svojih misli, pa tudi, da je čas, da jih še kaj zadržim zase

Hm.. toliko misli.... Beseda "ljubezen" ima svoj pomen. Se mi zdi, da je jasen. Ker pa so seveda stvari kompleksne, večplastne, čustva taka in drugačna se dotikajo ljubezni in se prepletajo z njo.. se bojim, da ji delamo krivico. Ljubezen je ljubezen. Ni bolezen, ni laž, ni egoizem... je samo ljubezen. S svojo specifiko. Seveda si jo vsak želi doživeti, doživljati kolikor se da dolgo.. potem, ko spremeni obliko, ko je ni več takšne, kot smo je vajeni, kot si je želimo, ko enkrat vemo, kako je čudovita, pa ji po krivici dajemo druga imena. Se mi ne zdi prav. Ker tisto potem tako in tako ni več ljubezen. Je nekaj drugega. Karkoli drugega že je. Ostaja pa v nas večno hrepenenje po ljubezni. Meni je všeč izrek: Ljubezen je večna, dokler traja.

Lep pozdravček vsem na forumu! No, pa se mi je spet življenje obrnilo tako, da se obračam na koga, ki bi malo pokukal v karte.. Srečala sva se, ujela na mnogih področjih, dušici plavata, planirava skupno prihodnost, skratka vse res končno lepo in prav. Seveda ni vse lepo in prav. Tu je še njegova uradna ločitev in situacija z otroci.. Mi lahko kdo svetuje, kako se naj v celi situaciji vedem, razmišljam? Ali se bodo stvari časovno kaj kmalu razrešile in se bo tudi preselil in zaživel mirneje? Saj sem pozitivna, a vseeno se v meni sem in tja pojavi strah, da se ne bi vse skupaj sfižilo... Tokrat si tega res ne želim. Najlepša hvala za nasvet.

Mislim, da me nisi razumela. Odvetniki so samostojni. Niso povezani z zavarovalnicami, zavarovalnice imajo svoje pravnike. Odvetniki so tisti, ki spišejo uradni odškodninski zahtevek v tvojem imenu. In ker je zavarovalnica tista, ki ti krije škodo, ki si jo imela (kakršno koli), odvetnik zraven kot del zahtevka navede tudi svoje stroške, ki jih je imel s pisanjem zahtevka. Tako je vseeno h kateremu odvetniku greš. Prosim loči "pravnik" in "odvetnik". Vsi odvetniki so veseli odškodninskih zahtevkov in z mnogimi se da dogovorit, da sedaj ne plačaš nič, ko pa znesek od zavarovalnice prispe, pa tudi on dobi svoj del, ki mu pripada. Lahko mi verjameš, s tem imam vsaj 10 let izkušenj. Če se ne bo dalo dogovoriti z enim, se pač zahvali in pojdi h drugemu. In naj ti ne bo nerodno. Ti njih najemaš za delo, ki ga bodo tudi dobili plačanega. Tako, da kar pogumno

čisto majhen nasvet: pri odškodninskih zadevah stroške odvetnika plača zavarovalnica, tako da glede tega ne rabiš biti v skrbeh, le pogovoriti se je treba, da ne bo pozabil tega v zahtevku napisati

Hvala za odgovor. Popolnoma drži. Res sem med bolje situiranimi, tudi dela imam temu posledično veliko, ker je to vse treba vzdrževat. Seveda se jih vrti okoli mene kar nekaj, ampak težko jih postavim v svoj način življenja, ker se mi zdi, da bi imela samo še več dela, pomoči pa bolj malo. In tako ostajam za vse sama. Morda ne gledam več toliko na situiranost samo, temveč na sposobnost človeka, na potencial. Žal pa ker sem ženska, se potem moški avtomatsko počuti (materialno statusno) manjvrednega in se umakne. Kako naj izplavam iz tega začaranega kroga? Seveda si želim dotika srca s srcem, sem ga tudi pripravljena dati. Hvala že vnaprej za pomoč.

P Lep pozdrav po dolgem času Tudi jaz imam željo, če mi bo kdo pogledal, kaj me čaka na ljubezenskem področju. Že dlje časa je samotno, pa me zanima pač... pozdravček in hvala. aaaa datum rojstva : 21. 11. 1968

Saj verjetno ni nikomur popolnoma jasno, kaj in kako... To so pač področja, ki bodo verjetno še dolgo ostala neraziskana. Vsak lahko sebe opazuje in povezuje opazovanja z izsledki drugih. Saj drugače verjetno ne gre. Resnica je ta, da pred tridesetimi leti nisi smel niti kaj dosti spraševat, ker so te ljudje začeli hitro postrani gledat in so te imeli za malo cik cak :/ Kako naj potem en mlad človek sestavi svoja čutenja in jih postavi v ta svet, če pa ve, da spadajo sem. Uradno jih pa ne sme postaviti niti kam drugam.. In mnogi so opustili tako samo-opazovanje, eni se ga sploh niso lotevali, eni pa malo bolj, eni zelo ... ali je zgodb za nami več ali samo ena.. ali so slike, ki se jih spominjamo res iz "zadnjega" življenja pred tem ali so iz tistega, ki je za naše današnje doživljanje najbolj pomembno? Seveda.. od kod toliko duš? od kod smo prišle? Seveda se ne vrti vse okoli Zemlje.. tega tudi ne smemo pozabit... Uf, koliko je vprašanj, o katerih lahko razmišljamo...

Če dodam svoj način razmišljanja.. Ja, nekako res in ne res. Karma je ena stvar, zaradi nje ti življenje postavlja na pot ovire ali priložnosti, glede na "dolgove" iz prejšnjih življenj. Ja. To ali pa boš ti v tem življenju pošten ali ne, ali ga boš biksal ali ne... to pa se mi ne zdi več pogojeno s karmo. Kot sem rekla, življenje nam na pot pošilja situacije. Kako se jih bomo lotili, je pa naša stvar in ravno od tega je odvisna naša karma v prihodnosti. Ne bomo pa zaradi tega boljši ali slabši po srcu in dejanjih. Tudi takrat bo odvisno od nas kako bomo situacije reševali. Poznam ljudi, ki jim je življenje dalo veliko lepega, pa ga biksajo. Ker so se tukaj in zdaj tako odločili. Pa tudi ljudi, ki imajo nenehno kaj neprijetnega na poti, pa ostajajo dobri in pošteni, ker so se tako odločili. Kaj ene in druge čaka v prihodnosti, ne vem, lahko pa si po svoje mislim.