Gina

Ha, ha Kabalist, a maš malo problema z egom ali samo nisi dobro razumel napisanega? Jaz sem v bistvu rekla, da je ego nekaj, čemur se ne moreš izogniti (na neki točki seveda), torej neravnovesje po tvojem, prav gotovo. In takrat šele lahko greš naprej. Če buda najprej ne bi bil zelo bogat, da bi bogastvo spoznal, ne bi ugotovil, da to ni to in se mu ne bi bil zmožen odpovedati, ker ne bi imel realne slike o njem. Nikakor ne moreš živeti v strahu ali nevednosti, pa se ne bati za svoj ego, dokler te je strah česarkoli v življenju in dokler ne sprejemaš drugačnosti. Ko boš imel vsega toliko, da te ne bo strah niti za svoj materialni obstoj, ko boš dovolj uspešen na tistem področju, kjer si želiš to biti, ko te ne bo strah niti da te bo kdo ranil, potem ego ne deluje tako kot prej, spremeni obliko. Takrat postane tisto, čemur ti rečeš, če se prav spomnim, ljubeča pozornost. Vidiš, tu se pa zelo strinjam s tabo, ljubeča pozornost je pa zelo fajn, ko jo dosežeš.

Ne kabalist, drugače sem mislila. Npr. Buda je imel vsega preveč, da ni vedel več kaj s tem počet. To ni bilo to, kar bi ga zadovoljilo. Takrat je lahko začel gledati še kaj drugega. Enako je z nami. V sebi se lahko pomiriš šele tisti hip, ko spoznaš, da ves ego tega sveta ne prinese duševnega miru in napredka. Gledanje telenovel in ostalo v krog začarano življenje ni ego, je samo nevednost in strah. Trenutno neznajdenje v življenju, ki ga nekateri pač živijo celo življenje, drugi se pa ven izkopljejo. Ego ali jaz pa mora biti zadovoljen prvi. Ko vidi, da se mu nič ne zgodi, ko ga strah mine, takrat lahko gre preko sebe, prej ne.

Najprej moraš imeti vsega preveč, tudi ega, da lahko vidiš dlje od ega. Prej to ne gre.

Kaj pomeni občutljiv? - ali pomeni, da je nekdo čuteč, občuti energije, stanja ljudi - ali pomeni, da je nekdo občutljiv na to, kako se drugi vedejo do njega in tega ne zna sprejeti Jaz uporabljam izraz občutljiv za tiste, ki jih vsaka stvar vrže iz tira. Imajo problem s sprejemanjem drugačnosti, sprejemnajem vsega nasploh, se težko vklopijo. Če si prepričan v to, kar misliš, kar čutiš in kar živiš, ti je popolnoma vseeno, kaj misli nekdo drug. In če hočeš biti prepričan v to, moraš imeti zelo malo kompleksov in zelo veliko senzibilnost. Potem te lahko kdo nekam pošlje ali se norčuje iz tebe, ti bo vseeno, niti ne boš občutljiv, ne bo te prizadelo, ker boš sprejel njegovo drugačnost, možnost, da misli drugače kot ti. Če veš, da imaš prav, te to ne rani, kakor te ne rani, če ti kdo ne odpre vrat, ker nima rok. Razumeš, da ne more. Nima rok. Tukaj pa razumeš, da ne more razumet, da ne more živeti in čutiti tvoje resnice. Tak pač je. Drugačen kot ti. Zato se ne jeziš, niti nisi nestrpen. Jaz spoštujem ljudi, ki ne verjamejo v nič, kakor tudi tiste, ki hočejo nekaj verjet, pa probajo vse sorte "duhovnosti".... Najbrž je to zanje fajn v njihovem razvoju. Morajo čez to fazo. Je dobro za njihov razvoj. Ravno tako kot je dobro za naš razvoj, da srečujemo točno take, ki nam gredo najbolj na živce. Lažje vidimo, kje imamo mi sami pri sebi za popucat v sprejemanju.

Že videno je le oblika zaznavanja časa na pravi način. Na zemlji živimo le eno obliko zaznavanja časa ponavadi. Vendar je včeraj, danes in jutri en sam trenutek. Če se čas premika s svetlobno hitrostjo, je vedno na točki nič. Torej se ne stara. No, za nas na zemlji se, sicer pa se ne. Včasih končno toliko sprostimo svoje možgane, ne matramo jih s posebnimi analitičnimi temami, niti jih ne odklopimo, tako da postanemo za trenutek dovzetni za vse dimenzije časa, ali bolje rečeno postanemo jasnovidni za nek trenutek. Saj jasnovidnost je le potovanje po času, nič drugega oz. zaznavanje časa kot normalne dimenzije, ne izkrivljenega, kot ga dojemajo naši možgani. Bolj kot je človek razumski, analitičen, težje možgani gledajo celostno. Bolj kot gledaš analitično, težje potuješ po času. Bolj kot gledaš celostno, bolj padeš v situacijo, lažje potuješ po času. Če se dobro zamisliš, vedno ko si imel de ja vu, nisi počel nič konkretnega, takega za analitično razmišljat, ampak si gledal neko situacijo, a ne. Možgani so lahko svobodno zelo hitro delali in niso bili pod nobenim pritiskom, da nekaj morajo, niti niso bili v stanju majhne aktivnosti, kot pri meditaciji včasih. Torej dejavu je po moje jasnovidnost za določen čas.

Plavanje je za ljubljanske osnovnošolce zastonj, ker ga financira občina, vključno s prevozom. Drugod pa je odvisno, kot se šola znajde in kako drag bazen ima v bližini.