stanje se zaenkrat izboljšuje, vendar to ni prišlo spontano, ampak z veliko truda. prehranjevalne navade sem morala 100 % spremeniti, to pomeni nobenih beljakovin nikjer niti v pecivi, absolutno brez, navadni sladkor ukinit, vse sladkat s fruktozo, v jedilnik uvesti veliko zelenjave (kuhane, razen solata), sadja, odpovedati se vsej cvrti hrani, to strogo 3 mesece, potem pa z malimi pregreški vsake toliko časa, sedaj jem določeno meso enkrat na teden, ne večkrat, drugače sem na taki dieti že eno leto. kar se pa tiče tega, da pošlihtaš v glavi pa sem tudi mislila na to, da na primer mene so včasih spravljale ob živce neke malenkosti katere ostale ljudi okrog mene niso (perfektcionizem). hočem povedati to, da moraš drugače gledati na svet in se ne ubadati z nekimi malenkostmi preveč, ki se nam mogoče zdijo pomembne, vendar je to samo v naši glavi. prevečkrat se obremenjujemo kaj ljudje okrog nas mislijo o nas, če bi mi vedeli koliko (zelo malo!). težnja k popolnosti, ki pa je v tem svetu, v tem času tako močna pa nas nenehno sili v nesproščenost in potem postanemo živčni, vse to pa počasi, počasi, ko na začetku niti ne opazimo, začne načenjati naše zdravje, potem pa še taka hrana, ki je zdaj full in, potem se pa čudimo, zakaj smo vsi bolani.