lilita

.....Direktna pot pa nam takoj da naš končni in edini cilj.Proces pridobivanja vrlin se obrne.Ni nam jih treba iskati,kajti le-te pridejo same v skladu z našim napredkom na poti.Ne morem si pomagati,da se ne bi spomnil Kristosovih besed o nebeškem kraljestvu,katerega moramo iskat ipred vsem drzgim:"Poišči najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost,in vse drugo ti bo dano."Siliti se v iskanje vrlin je pravtako nekoristno,kakor bežanje pred skušnjavo.Vsi vemo,da se resnična zmaga ne doseže z begom,temveč z odločnim in pogumnim bojem.In vedeti moramo,s kom se borimo,drugače bomo izgubili.Le direktna pot nam že od vsega začetka pokaže,kam gremo in zakaj.Z zanikanjem tega nestvarnega sveta,kar je ponavadi nepoznano ostalim okrog nas,si pridobimo naraven in razumen značaj in ne namišljenega ali nejasno zasanjanega.Tako preko lastne izkušnje spoznamo resnično vrednost stvari,med katerimi še vedno živimo..... (V DNEVIH VELIKEGA MIRU--na direktni poti Ramane Maharšija) VSE DOBRO

... draga mama,kjerkoli si,bodi srečna in s tem osreči mene....tako rada bi te videla še enkrat.... ......tvoja suha ščepika...

by in lahko noč

....meni bi bilo zanimivo videti dva ,ki se ljubčkasta(moška)...že ob misli me malo daje srh...v dobrem smislu (živi in pusti živeti)

Veliko mojih sorodnikov je umrlo.Nekatere sem v sanjah bežno srečala ,nisem pa kaj dosti imela kontakta z njimi.Kot,da so odšli in jih preprosto ni več...V bolj globlja razmišljanja o temu me je pripravila smrt mojega očeta,pri 19.letih.Sanjala sem ga veliko let,nekje do smrti mojega brata ,pred 11leti.Potem sem veliko let sanjala o umrlem bratu,približno 7 let.Sanje so bile drugačne kot navadne sanje... Pri očetu je bilo tako,da mi je velikokrat pomagal----nevidno,ko sem ravnokar ostala sama s komaj rojenim dojenčkom.Zgodilo se je precej nenavadnih dogodkov.Pred smrtjo(nihče ni vedel,da boluje za rakom),mi je iskal službo,toda nisem morala nastopiti zaradi visoke nosečnosti.Po njegovi smrti sem pozabila na vse to.Čas je tekel in nekega dne sem slučajno zvedela za neko službo in jo takoj dobila.pozneje sem se spomnila,da je ravno ta "firma"tista v kateri je oče želel,da se zaposlim.Še dandanes sem zaposlena v taisti ustanovi(22.leto)...Spominjam se njegovega jutranjega bujenja...točno ob določenem času sem živo sanjala,kako me budi,odpre vrata sobe,se nasmehne in mi reče naj ustanem,da je že toliko ura.Ko se zares zbudim,presenečeno pogledam proti vratom in žalostno ugotovim,da so to le sanje in da je oče res umrl..toda na uri kaže točen čas,katerega je omenil moj oče! Doma sem živela takrat sama v veliki hiši.Težko mi je bilo skrbeti za vse,zato sem večkrat v mislih poklicala očeta in ga prosila,naj mi pokaže,kako gredo nekatere stvari pri delu...Vse sem se naučila,ročno kositi travo,žagati hrast,ga sekati,kuriti,ročno kopati veliko njivo,saditi,...Večkrat se mi je zdelo,da mi posoja svoje telo,kajti bilo sem mlado dekletce s 49 kilogrami...Veliko mi je pomagal,čeprav ga ni bilo več med živimi...Ko sem ga v sanjah vprašala kje je mi je vedno odgovoril,da je na nekem zdravljenju in da bo kmalu ozdravel ter da bo potem prišel za vedno nazaj... Po 12.letih pa je umrl brat ,ki je 1 leto bolehal za levkemijo.Vnoči,ko je umrl,sem ga čutila,kako mi je hitel povedat,da je z njm vse uredu,da ni več bolan in da je kar prišel k meni.Z možem sva se oba skupaj zbudila in se brez besed gledala...Od tistega dne sem ga čutila da za dnem z menoj.Odšla sem v njegovo sobo in govorila z njim,da ni več med živimi,da pač je moralo tako biti in naj se pomiri s tem(bil je mlad,34 let),jaz,da ga imam rada in bo vedno ostal v lepem spominu...Vsanjah mi je pokazal svet kjer biva,pokazal mi je prihodnost...videla sem plovila,katera so na še neznan pogon,ki ne oddajajo nobenega plina in so neslišna.Preletijo v stotinki sekunde tudi po več tisoč kilometrov...povedal mi je ,da je tam kjer bomo nekoč vsi in ne bomo rabili denarja,ne hrane ne ostalih dobrin in tudi mi bomo sposobni poleteti v trenutku sekunde kamor nam bo srce poželelo...Bil je srečen,smehljal se je kot vedno...Ravno takrat sem rodila drugega otroka.Ko je otročiček že zaznaval svet okoli sebe sem opazila,kako večkrat tiho zre v daljavo,kot,da nekoga vidi... Letos bo pa 1 leto odkar mi je mama umrla...Nikjer je ni ,niti v sanjah,kot,da je že dolgo ni bilo med živimi...Samo dvakrat sem jo sanjala,enkrat je bila zelo jezna,drugič je bila dotalno otopela... Tako rada bi jo videla srečno,čeprav v drugem svetu.Toda nje ni in je ni...

.......tema homosexualnost in vidva........

Že ko smo pri živalih...sem razmišljala odpreti temo otemu, namreč,sem slišala,da žival lahko reši življenje svojemu lastniku...tudi samomor naredi zanj...ko čuti,da je le-ta v kakšni hudi nevarnosti?? Lani spomladi sem imela čudna obdobja...najprej so mi povozili muco,potem mi je umrla mama,takoj za tem,čez kakšen mesec,so mi povozili psičko(staro okoli 7 let) in to na kraju,kjer se je ponavadi zadrževala...muca,katero je psička posvojila,se je zadrževala 3 dni na grobu psičke in za tem smo jo našli povoženo na bližnji cesti,kot da je to nalašč naredila...sedaj mi je ostala hčerka od zadnje muce,ki pa je čisto črna,zelo posebna,samo še govorit ji manjka.Enkrat poleti se je naredila,kot da je mrtva,zelo sem se prestrašila in potem mi je delovala,kot da se mi smeje...

takole bo izgledala naša zemlja,če jo ne bomo vedeli spoštovati....

....sem mislila na tega....

....shit...sorry ...pa saj ta konjiček je pa prav leep

za chupota,da reši probleme,ki jih ima...

http://spaces.msn.com/lorencortpapillon/Pe...lt&_c=photoalbu Evo,tukaj je TIP,ki bi bil zame in za DIANO...drugi tam so bolj shit...

...buuuu --------------------------------------------------------------------

kabalist,ti si faca

ja,Kahlil Gibran...puščice ,starejša hči je že odšla svojo pot,naj jo puščica odnese daleč in naj najde tisto,kar najbolj sama želi .Moj sinko je pa še pred puberteto in zelo željan znanja...njegov lok bom morala znati še bolj močno razpeti,ker tam daleč,daleč je njegov pravi dom...

Misli mi ne dajo miru,zato iščem po google tisto kar me trenutno zanima.Tukaj pa sem našla zanimivo temo..o dušah .Na google pa sem našla en zanimiv prispevek.Kaj vi mislite o tem? http://64.233.179.104/search?q=cache:LI0n8...cd=2&lr=lang_sl

Včasih se je prav zdravo izjokat ,kot da se malo"očistiš"

marsa je neumana res res res največja mona na svetu.hehe pika pikica še bolj in patrickolenc ti nemaš pojma vsi ste zarukani!!!!!!!!!!!!! --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Kaj se je TIPU tako hudo zamerilo?? -----------verjetno je pod"dozo"

Tako lep sončen dan je danes,lahko bi zunaj uživala sončne žarke in razmišljala,kako lep je ta svet,ko zasije sonce...toda moj pogled bega proti mobitelu in želi,da sliši tvoj glas,samo da vem,da je vse uredu s teboj in da nisi pozabil name.. ...je sploh bila kakšna ljubezan med nama?Ali sem bila samo mašilo za samoto in za preganjanje dolgega časa? Leto in pol,sem verjela,da si človek kot vsi ostali,da nimaš v sebi hudobije,da je vse,kar je bilo slabega storjeno iz čiste nevednosti in otopelosti zaradi droge,ki te je pred leti zavedla...Grenko je spoznanje,da sem se krepko motila in verjela,da si ravno zaradi tega zaslužiš pravo ljubezen in lepše življenje.Nisem pomislila,da nisi razčistil s preteklostjo in še z "nekom"...globoko me je prizadelo,ko si mi rekel,da sem na svetu,da delam samo GREH . Prišel je čas,ko si lahko "iz sedanjosti"pogledal in se soočil s preteklostjo in se zavedal,kako izgleda nekdo,ki živi v preteklosti,kako le ta brzi v samo dno,v vrtinec teme in se bliža sami smrti...tudi ti si bil pred letom in pol v takem stanju... In sedaj mi očitaš,da ONA ne bi tako propadla,če bi bila s teboj... Kaj bi lahko rekla jaz?...zaradi tebe so me zapustili prijatelji,zaradi tebe sem se odpovedala sama sebi,zaradi tebe sem imela opravka s samo policijo,zaradi tebe sem pozabljala na dragocen čas,ki neusmiljeno beži samo naprej...nisem več tako mlada...,zaradi tebe sem pozabila na sanje...,nisem opažala opozorila,ko so mi povozili obe mački in psa...še tvojega "zapuščenega"sina sem bila pripravljena sprejeti za svojega...in namesto,da bi mi vračal to ljubezen s tem,da bi vse to UVIDEL,si vedno bil samo lačen,sexa,hrane in s tem,da te vidijo z menoj...Ko si me poklical in me obiskal,sem mislila,da hočeš biti z menoj,TI si pa rinil naravnost v hladilnik...uboga zapuščena duša,kaj naj ti rečem drugo? Toda življenje gre naprej...pridobila sem si nove izkušnje,spoznanje,da sem trošila svojo dragoceno energijo v dotalen NIČ!Mrazi me misel,da počasi zapuščaš ta svet in da nisi uspel izpolniti svojega poslanstva...,ki bi lahko bilo dragoceno,glede na tvoje izkušnje.Kako zmotno je prepričanje,da moramo plačat za "svoje"grehe in se potem KAZNUJEMO sami sebe tako,da si ne privoščimo življenja... Ja,na koncu imamo samo še samega sebe,četudi imamo otroke,pač oni so le puščice,ki gredo svojo pot.... In kaj je prava ljubezen?To,da se tesno drži samega trpljenja? Pribita,kot na križ,se predajam bogu...in naj se zgodi po božji volji... Naj bom naprej s teboj in te podpiram v tvojem"cepetanju"?To ni ljubezen,to je sadomazohizem...kako naj prenesem bolečino brez trpljenja,brez križa?Brez boga?...kako naj zaživim na novo brez tebe,tako,da te zapustim v milosti in nemilosti,in tiho prosim boga,da se sam odločiš,za pravo pot...

Danes odprem spl.pošto in v Sončni pošti vidim- misel tedna:trpljenje in prava ljubezen klečita druga pred drugo, zraščeni s hrbtenico usode. (Klaudija KIA Zbičajnik)

...čistilka z metlo,

Otrok nam lahko da še večjo motivacijo za razvijanje duhovnosti! Je naš največji učitelj preko katerega se učimo velike skrivnosti in ljubezni

------------------------------------------------------------------------------------------------------ ti kar ,pa brez paranoje..

... z njim kar zaspi...

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Resnici je težko pogledat v oči,še posebej če je to UVID,kdo in kaj je oseba,ki smo jo nekoč ljubili...sanje se zrušijo... Boleče je spoznanje,da smo ljubili napačno osebo,ki ni izpolnila naših pričakovanj Življenje je tako zanimivo,če se zavedamo,da je vsakdo ob določenih trenutkih le naš UČITELJ in mi njemu...potolaži se,kajti vsak ima svojo pot,ki si jo je sam začrtal,kakor je čutil,večkrat podzavestno...na koncu vedno ostanemo sami s seboj.... Zamisli si dva zakonca,ki delita skupno življensko pot več kot pol življenja,skupaj se starata....potem eden od njiju gre...stolček ostane prazen...,po tolikih letih navezanja,je še težje ostati sam . Kaj je ljubezen se še jaz sprašujem,pa še marsikdo drug... Tvoja življenska pot se je komaj začela,zato ne izgubljaj časa z nekom,ki ni vreden tvojega"imeti rad".Radi imamo bonbone,avto,hišo,lepe obleke,...jogurt.Spomini so tisto,kar misliš,da ga imaš še vedno rada,zato ohrani lepe spomine in odidi po svoji poti naprej v novi svet...