Astralis

Meni je tudi všeč Maščevanje lie. Zanimiva pesem. Pljunek... Precejanje Z neba se nekaj cedi svetloba in norveški naglas sprememba sem omikan kot Shlegel na obeh straneh berlinskega zidu Antičen. Klasičen kot groteska. Starogrški klinc ki poje en passant. Usta sem. Svéčen. Posvečén plesoč ob svečah ki so plamen na dlani stvari.

Cocinelle, uletel sem pred kratkim, out of nowhere Pa me veseli, da ti je moje delo všeč. Lep pozdrav

Še nekaj nametanosti... Premamljen stopim na brod in se v nekaj stopím. V zarjo V prepad oči mi poglej in poljubi medtem ko padaš. Zamiži dekle sredi sončnih koncev in prizvončkljaj v raj. Skozi noč pride ljubica luna sune me nad bok in..Ples. Vrtnični demon me slači do golote do biserovine. Gibanje sanj v vizijah se ugledam bežen v večnem.

Hvala sedna...malce lepše si jih opisala kot so v resnici , ampak lepo, da jih tko vidiš Pa tej vaši "prašni" haikuji kr zapalijo ja

No, sej bi bil vesel tudi nestrokovnega komentarja. Hvala za omembo Ban'ya Natsuishija...a morda veš, če so njegovi haikuji prevedeni v slo? Ja, rad eksperimentiram z ustaljenimi stvarmi, ker se mi zdi zanimivo, kako na tak način zadobijo čisto novo boliko, in uččinkujejo na drugačen način. So mi pa všeč tudi tradicionalni haikuji, četudi jih ne pišem. No, tukaj še en cikel... Sedem Zasevanj Svitam se rtu oddaljenosti sevam besede. 7 Sprehajam se po višini vsedem se na le mur des je t'aime. Je t'aime v témi lice ob licu gori mori nama čas. Zasačim čas si v žepu drobim brezna in jih razpiham. Čemu si manem oči so mi zazrte v resnico. So? 2 1 buuuum.

Bogsigavedi kaj so oči, lia. Morda okna duše ,kot pravijo, skozi katera lahko pokukaš v stanovanje. In zrcalo tega, kar uzrejo.

Ena moja, sposojena od nečesa v meni... RENT-A-MIND Kri svetá tečem, praznin prenahranjen. pridi noč vame da skozte zasvetim. zametem te čase v najem ti jih dajem ki prebiraš duhá vrezbarjen si vase, potemnjene krvi. zaboliš se v zgodbi ko ti senca pobriše v mesta kjer brezna prežijo na ptice. selivke? se zdi. da selim se odznotraj na zunaj sem srečen pastir ki verjame.

Ja bi se kar strinjal s Kabalistom, ki pravi da "Demoni niso nič strašnega, dokler te ne prevzame pretiran strah.". Pri vsaki stvari je pomembno predvsem to, kako nanjo gledaš. Hočem reči, da je druga stvar, v tem primeru demoni, nekakšno zrcalo, ki ti kaže tvojo lastno podobo. Če se torej bojuješ z demoni, se bojuješ s samim seboj in v tem boju ni zmagovalca. Sebe, kot razdvojeno osebnost (kar smo vbistvu vsi tako al drugače) lahko človek preseže le s tem, da sklene mir med hrepenenjem in dejanskostjo. Po moje, no.

Dvakrat povedati. - Dobro je, da neko stvar takoj izrazimo dvakrat ter ji damo desno in levo nogo. Resnica sicer lahko stoji na eni nogi; z obema pa bo hodila in šla naokrog. --- NIETZSCHE

Trisek... Konec je koncu začetek nečesa kar se ne spreminja. Spomni se me ko boš gola tekala po galaksijah. Spet predan volji ki v temnem ozadju plete bogvekaj.

Pozdravljeni "lunatiki" in lune... Tukaj pa ena moja zaprašena... JAZ KOT PREDSTAVA Nikoli si ne bi stavljal pred oči so ponekod samo luknje kamor padeš in si izpljut odplujem v večere ki ujamejo met med včeraj in jesenjo. Mavričast. Sem sen pesimizma in sladkih dehtenj. Večerja na ideji mize nizam se od tu do tam od prej na glavo zdaja dajem se in ležem na želodec kjer zaždim v neznosnih poletih.