tejchy

enkratno

himna

ja, res je. letnce se pa tut jest ne spomnim. Takrat sm bla jest bolj v vlogi recitatorke kot pa pisateljice. Nekateri so mi bli res ful vsec, tko da mam spravljene. Smo v srednji soli nardil en recital haikujev.

borba

barve

ustvarjanje

kino

vampir

ja, men so teli ful dobri. morm pa povedat, da niso moje avtorsko delo, tisti niso tok fajn. tole je sposnilo nekaj mojih ex-sosolcev in sosolk. obvladajo, ni kej

sončni zahod - romantika

mislm, da ima oboje (če si samski oz. če nisi) svoje pluse in minuse. Povsod se najde kej dobrega in povsod kaj slabega. Tako kot pri vsaki stvari v življenju.

nekateri sicer ne ustrezajo cist haikuju kar se verzov tice, ampak vseen: Partner, poklic, ruska ruleta. Iskre v teh očeh; ta trenutek sva tukaj - zdaj naju ni več. Življenje bodi naj kakor premica, kjer k je večji od 0. Živčni šoferji. Prestrašeni pešci. Ljubljana ob treh. Ljubila sem te, užitek si mi dala - ti moja gandža! Mir in tišina. Zazvoni telefon... cel kaos. Stojim na brvi. Desno reka priteka, levo odteka. Potok solz. Ne hodi preblizu, da se ne utopiš. Vebljiv je oreh! Vzamem ga in razbijem, Ah, notri ni nič. Zakaj, zakaj jaz, se sprašujem občasno. Ni mi nič jasno. Telo in senca. Kadar zapustiš me ti, tudi nje več ni. Sediš na travi. Z mislimi te ni nkjer - gledaš življenje. V prostoru diši žlica kakava v mleku. Pečka tiho brni. Moja sobica. Pogledam skozi okno. Kako velik svet. Te kratke pesmi! Majhni glineni lonci črk na papirju.

sneg

božič

žive jalsice

mal sm slabe volje zarad faksa, zarad enga butastga izpita, oziroma prfoksa . Ampak bo ze boljs

luknja

radost

polje sanj

zaenkrat se mal zaspana, ampak to bo pocas zginlo. Pol bom pa najbrz ok. Odvisno od tega, kaj bo treba delat

gnoj

ples

Men sedejo praktično vse vrste športa. Ne morem brez njega. Poleti kolo, tenis, košarka, odbojka, če se pa ponudi priložnost še za kej druzga, pa še tok boljš. Predvsem pa kolo in tenis. Pozimi pa kolo in tenis odpadeta, se pa kej druzga najde, npr: namizni tenis. Pa tut odbojka pozim, pač v telovadnici, občasno tut košarka. Pa smučkanje, seveda. Brez tega pa zima ne more it mim. Drsanje tut če se ponudi priložnost. Edini šport, s katerim se nikakor ne morem spoprijateljit je zaenkrat plezanje. Grozn! Ampak bom še kdaj probala, mogoče bo šlo.

nedelja je kot ponavadi prehitro minila. Počutim se sicer še ok, sam k pomislm na to, da bo jutri pondelk...se počutje mal poslabša . Ma ni tko grozn

Jest mam pa dva strelca v bajti - mlajšo sestro in starejšega brata. S tamalo stelko se ne da nč pogovarjat oziroma zment. Trmasta kot konj in vedno nardi vse po svoje (če se le da kontra, kot bi ostali radi). Brat ma pa že mal več v glavi, tko da z njim ni tok hudo.