Alice in Wonderland

super =)

žalostno

in ko kozla ustrelim se ta še zmeri pase prodajam ti klobase pa še zravn celo prase! mede me preveč.. da sm tOok! ljubusumno bitje se mi pa Res! ni sanjalo - do zdej.. . cHiri cHiri bUm ,cHiri cHiri bA!, naj se hitro znebim dvoma te-ga. tM t Dm. ., vsak ma svoje ideje, sam s pomočjo t. i. zdrave pameti, delamo vsemogoče , oH zmeda

za skrit se nekam, pod poušter al pa kr pod pojstlo. -> ko plešem šubidubi se mi zdi, da je moje življenje na zgubi al neki

še zame ! , lepo prosim 9.1.1986 , 18:06, Murska Sobota sem že danes ponoči preden sem zaprla oči pomislila na današnji dan in spremembe,katere bo mrk prinesel, ter zaspala z blaznim občutkom nekakšnega "odrešenja", če bi temu lahko tako pripisala. čeprav nevem če bo le tako, ker se mi zdi, da je šolsko leto pred mano zeeellloooooo naporno. ampak, če pogledam s svetle plati , vem , da je prav to šolsko leto bistveno za mojo prihodnost in tudi vse občutke krivde in razno razne frustracije, katere so se vsidrale v moje um tako rekoč zaradi šole. kaji od spomladi naprej, sem precej pozdravila otroka v sebi, ter razpletla nekatere vozle, kar me je pripeljalo do največjega, katerega reševanje se obeta v prihodnje. "ten'kju Veri! mač*

. . .začelo se je s vstopom dvigalo. . (res da neprestano sanjam dvigala, ki me odpeljejo nadstropje ali dve višje kot sem doma, ter da večkrat ni izhoda), tokrat se mi je sanjalo, da je dvigalo odpeljalo navzdol,in to pod zemljo. V dvigalo smo vstopili Jaz, Andy Warhol ter še ena gospa. Vzdušje med nami je bilo precej prijateljsko obarvano. Že ob vstopu dvigalo je starejša ženska zaskrbljajoče vprašala če smo na pravi poti.. >> Najbrž <<, sem pripomnila. No, pa le ni bilo tako. Dvigalo se je začelo spuščati pod zemljo. V naslednjem trenutku nam je sanjska slika razkrila, da smo v objektu hospitala( bolnišnice) . . .in po nekem čudnem naključju je pod zemljo zapuščen del bolnišnice. prostori spodaj so bili tipični za bolnišnico, hodniki, sobe, postelje. . . sanjska slika je nakazovala na mračno, že zdavnaj zapuščeno bolnišnico, mogoče je bilo čutiti tudi izgubljene mrtve duše. stene so bile od prahu rumeno rjave, luč na hodniku ( vsi prostori so bili osvetljeni!) je svetila z medlo mal zastrašujočo svetlobo). posteljina v sobi v katero smo se mi namestili je porumenela (domnevno tudi zaradi scanja nepokretnih pacientov), postelje prav tako porumenele.. dogajanje tam spodaj se je začelo s čiščenjem postelj, na katerih bomo spali in to z wc papirjem, ter z vodo v bolnišniškem lavorčku. prostori, predmeti in najbrž še kaj kar se je razgrinjalo v sanjah so bili v bolnišniškem kontekstu. na začetku nismo razmišljali, zakaj smo se znašli tukaj, ko se je stvar malo zapletla s prav obupnim krikom. ugotovili smo da je nadstropje više nad nami nekdo prav tako ujet. nekdo ki velja že za mrtvega pa še ni. in po glasu sodeč starejši nepriseben možakar. strašljivo. tokrat sem začutila strah ki se je razlezel po vsem telesu, kar je napeljalo na idejo o smrti; zdelo se mi je da izhoda iz te grozljivke ni. gospa ki je bila zraven je, koliko se spomnim bila precej mirne krvi, andy warhol pa je bil več ali manj v napol budnem stanju in mi pošiljal prijetno tople in pomirjajoče vibracije. tukaj mi manjka živo spominjanje dogajanja ( domnevno zaradi strahu, ki je vplival na koncentracijo). strateško smo začeli tuhtati in iskati poti rešitve. prvo bi morali priti nadstropje višje do kričečega človeka zgoraj. . . med postopanjem po sobi gor in dol, sem na hodniku ujela formate belih potipkanih listov polepljenih po zidovih, na katerih so bili zapisi, kakršne izpišejo ob rojstvu novega otroka. in na steni nasproti vhodnih vrat naše sobe je bil zalepljen list z imenom in priimkom moje matere, moje ime in priimek, datum rojstva in ura. . v glavi se mi je rahlo zavrtelo in pomisila sem.. da sem tudi jaz, nevedoč mrtva izgubljena duša. ( 6ti čut film) tik preden sem hotela povedati, kar sem našla. . se je skrivnostno prikazal moški srednjih let v sobi in me zmedel. ona dva ga nista opazila. njegova pozornost je bila osredotočena name. ko sem skoraj povedala mojima sopotnikoma, kaj sem razkrila, me je zopet močno spreletel občutek, ki je razkrival resnico, strah in šok.rojstni zapisi nasproti sobe... skrivnostni mož se mi je počasi približal mi pomolil roko za pozdrav, in nakazal da moram z njim. paranoične misli so ga povezale z david lynch.om in likom iz lost high way ( skrivnosten zastrašujoč možakar). jecljaje sem mu stresala besede o tem, da je lynchova kreatura on pa se je le nemo nasmihal. no pa smo se znašli vsi trije v nekakšni konferenčni sobi z veliko mizo, za katero s sedeli od varnostnika, tajnic tudi do odbora te bolnišnice. in še nekakšne 3 turško orientalske plesalke, v sv. modrih kostumih. ob pogledu na vso sceno se mi je vrnila moč, prav tako ženski, andy pa je še zmeraj ostal v zasanjanem stanju. tako sve začele jasno in glasno postavlat vprašanja, stati za svojimi stališči, se začeti pogajat. . v danem trenutku pa ugotovim da sem nema. da tudi če so moje misli močne in jasno &v glasno govorim,se me ob določenih stavkih ne sliši. postavljala sem razne teorije zakaj sem tukaj sedaj ( v teh prostorih) in kaj razkriva uganka; da tisti zapisi mojega rojstnega datuma razkriva dejansko zvezdo, ki.?. . . rahlo zmedeno se spominjam tega kadra sanj. vem, da sem te svoje teorije razlagala precej obsesivno, že rahlo zblaznelo, in da so me ostali z napol pritrdilnim nasmeškom nemo opazovali, ter me medli s svojimi nepredvidljivimi pogledi. vprašanje Zakaj smo tukaj?, in kje smo? je glasno odmevalo večkrat po sobi, odgovora pa ni in ni bilo.. nakoncu sem izjavila, da če čakajo da bodo tiste 3 lutkaste plesalke poginile ter jih bomo mi trije nadomestili. . .

www.lovepangs.com

...svoj notranji bit, ki biva v izobilju veselja, sreče ter prijetne žalosti... ....pogrešam občutke zadovoljstva, notranjega miru in prizemljenosti... nekaj lepih misli o bolečini: Kaj so naposled tvoje lastne bolesti? Šele kadar se tvoja bolest razširi in združi z bolečino naroda, človeštva, takrat poj o nji. Sicer si smešen in to po pravici. Velike bolečine so brez solza. Kadar smo zlomljeni, ne jočemo, krvavimo. Samo sorodna bolečina nam izvabi solze in vsakdo pravzaprav joče zaradi sebe. Bolečina nikdar ni tako trdna, da je čas ne bi zmehčal, pa tudi zbrisal. Mislimo, da spoštujemo bolečino. Bolečina ni vredna spoštovanja, velika postane samo tisti trenutek, ko jo premagamo.

...od veselja do življenja bom umrla do kosti

erykah badu - apple tree

danes pa kr fajn! zjutraj mi je mal nos nagajal, pa grlo... z mamo swe ble obe v istem mood-u, tk da ni manjkal črnga humorja pr kuhanju kosila... cel popoldan sm risala modne figure !!! pa poslušala now album od Franca Ferdinanda!!! zdej se pa mal zabavam s svojim lubijem...

trava je ql... v mejah normale...pa tud gobice so nepogrešljive parkrat na leto, po možnosti v planetarnih pozicijah, ki mojemu bitu ugajajo!

z enim frendom sva neki časa skp furala. v osnovki je bil full prot drogam, v srednji je začel pohat. njegova mt si je ubodla starejšga možaka, k je zobar. ta možakar je star zadet mačk, đanki, že od mladosti. frend je prvič eksperimentiral s kemijo z njim, s snowballom. mešanica kokaina in cracka. nadaljeval je s heroinom, k njegov očim... mt pa ta tip sta šla narazn, on ma stike z njim še zmeri, dobiva robo od njega, seveda po ugodni ceni.. to kar nameravam prikazat je, da je tolk enga folka k so priložnostni narkomani, pa se nobenmu ne sanja. dejansko obstajajo primeri, ki se igrajo s tem sranjem, pa ni vidno. nenazadnje pa tud heroin ni tok zajebana stvar, da bi se blo tok težko losat tega. velik je še stereotipnega pristiska okol tega!

Muse - Feeling good

Razganja me od zdravja, zato v kotu bruham.... :xx!:

Royksopp

...

So spread your wings and fly There is no doubt You're so sorry inside you've Got something to shout about Because it's true what they say You know it's true what they say Your only king for a day Don't you see that your only king for a day You must believe that.. You know this boogie is for real. Dance! Nothing left for me to do but dance, Off these bad times I'm going through just dance I had no reason to be care free No no no, until I took a trip to the other side of town Yeah yeah yeah, you know I heard that boogie rhythm Hey- I had no choice but to get down down down down. You know know know I'm gonna dance yeah Off all the nasty things that people say. Gonna dance, gonna dance my blues away tonight Dance, come on! got canned heat in my heals tonight Canned heat in my heals tonight. Feels good These extra-sensory sensations Are causing me some complications Electrostatic information I'm playing with a pleasure trafficker Arriving soon intergalactica I'm holding heaven in my hands Ah-ah - Feel So Good! Ah-ah - Feel So Good! Ah-ah - Feel So Good! You know it feels so good to be real, yeah yeah, And I feel like a bird in the sky, in the sky You know I feel so good Just feel this real Jamirko

Futures made of virtual insanity

I Chocolate!

naša srca naša tijela ...Vatra, Voda, Zrak i Zemlja sve se jednom mora vratiti...

....SvI.. dođite na ASTRO P Rty.... J I N X

..., pol pa young no Vojko

ORANGE ...ultimately.... I feel like a 7 years old child!! =)

... mmmm.....