Glej dalje. Privzami, da si bitje, ki se odloči, da skuži. Po nekaj eonskem cepetanju (ne glede na to kako visoko skačemo, vsi smo enako oddaljeni od svetlobe), pride do podobnega spoznanja kot ga navajaš: ljubezen do drugega bitja je občutenje neskončne blaženosti ob samem obstoju tega bitja, ko opazuješ njen izraz, energijo in čutiš njeno bližino kot čudovito opojnost božanskega, ki ji je podarilo življenje. Tako moraš (pravzaprav ti ni treba) čutiti najprej sebe. Blaženost ob samem obstoju. Če ljubiš sebe točno takšnega kot si, preprosto postaneš Kralj svojega kraljestva. Tako ali tako si edini preživeli. Spoznanje te odnese v živeti in ne brati o življenju. Slej ko prej zmagaš, svoj krog spoznaš. Ti si ljubezen. seveda so možni odkloni ( v 99%) Kaj pa če srečaš nekoga, ki se zaveda Istih stvari kot ti? Kako ga imenuješ? Se šele potem začne kreacija, ko človek sreča človečico ali imata možnost vsak zase? Imaš pravico slediti (čemur pač slediš), čeprav imaš 2 otroka in 2 mami? Imaš pravico še v tretje? Zdaj, ko se (kao) zavedaš? Pa čutiš, veš, da je tu še ena, ki se (kao) zaveda? Z roko zna seči v srce. Bukvalno Sweetest taboo, no ordinary love----- zvočna kulisa.... Kaj boš storil?