Mihaelos

Ojla, Vas lepo prosim za kako pomoč... 27.1 2009 sem imel kar hudo prometno nesrečo. Opravil sem slikanje z rentgenom, diagnoza : sum zlomljenega osmega vretenca. Ta sum so kasneje ovrgli in rekli da ni nič hudega... No danes sem vredu, kakih večjih težav ni... no ja so kadar se spreminja vreme, tako kod se sedaj. Predvsem ima težave ko ležim, med hojo bolečin ni. V ležečem položaju so pa tako huuudeee, da se ne da spat, in ob vsakem premiku bi najraje zajambral. Ima kdo tako izkušnjo, morda kaki nasveti kako se naj pripravim na take spremembe vremena. Tabletomam nisem in upam da ne bom še kar nekaj časa Hvala za odgvore in VAšo pomoč

kaladont (kdo dobi kazen?)

Torej: ajdova kaša, z zelenjavo, puranov zrezek v blagi smetanovi omaki in pečen jabček to je bla moja južna, večerja pa cimetov jogurt Jogobella

cepetanje

enkratno:D

Ah ja ... kolikokrat sem si že žažugal, da bom prenehal z uničevanjem hrane ( mislim prenažiranje ), ampak jo bom samo užival , kdaj bo konc teh praznikooooooooooooooooooooooooovvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv Srečno v 2009

Ja hvala nooooooooooo:D, obljubim da bom žuriraaalllllllll

Tinka jest sem tukile čist stabo!!! Vse je odkrito, za vse se ve, pa še skupaj se počne , pa sej vete več glav več ve in zna ej jej, jej... Pazi! zarečenega kruha se največ poje

po seksa...

Zakaj so nam zrasle Ahilove tetive. Spet me boli , pol pa še naše zdravstvo... tri leta...pa me še jajcaj..

Zeeeeeeeh... petek jest pa bi šel spat , ah ja... rabim nekaj kar bi me mal nasmejalo, prebudilo, zganilo... hm... kakšen dober vojški film

ZAkja sem tak, kot sem!!!! NA živce si grem!!!

Zgodba je taka: Otok Šipan, zelo blizu Dubrovnika, Hrvaška. Sem v morju, oblečen v lovca na ribe. Pregledujem opremo, neopren se je lepo ulegel oz. oprijel telesa, puška napeta, mulinel se lepo vrti. Nož na obleki je varno in čvrsto v nožnici. Maska se ne megli, dihalka tudi vredu stoji. Preverim počutje: je vredu. Dobro grem v prvi potop. Ura je 6.30 zjutraj. Zajamem sapo se prelomim in v zaron. Lepo mi je uspelo. V trenutku sem na 5 m globine, nadljujem do 8 metrov. Pridem na dno se uležem na tla. Z očmi pregledujem teren na vse mogoče načine. Na prvi pogled nič posebnega. Morje ima lepo sinje modro barvo,vlada popolna tišina. Morje ni razburkano, sem še v zalivu. Že se odpravim na površino po zrak, ko me pride "pozdravit" orada. Bila je groooomozanskaaaa. Oči mi poskočijo, presenečenje me spremeni v neučakanega izgubljenega lovca, sprožim puško in... nato kaj ugotovim? Da puške nisem imel naprejene v ribo, ampak sem harpuno izstrelil mimo noge v dno. Orada je takoj pobegnila. No po parih zaronih in čakanju na dnu se je vrnila in me opazovala. Vendar samo na varni razdalju in se je ni dalo nikakor več priklicati, da bi pripalava mimio mene. A nisme bogi? :xx!:

U sej res tud na Siolu sem enkrat neki jambral , vidim ta ti vse veš . No mešanec sem, sam veš me pa tale moj značaj včasih moti , sem tak no... mam glavo polno idej in novosti, realiziram jih pa bolj malo. In to me vedno bolj moti.! K bi me kaka čarovnca dobla v roke pa začarala, da bi bil oz. postal realizator...