
misko76
ŽeČistoDomači-
Št. objav
247 -
Član od
-
Zadnji obisk
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a misko76
-
Ja res je to zalostno. Na sreco se nisem imel opravka z zdravilci ali podobnimi ljudmi. Sem pa zadnjic ob prebiranju razlag o Reiki-ju, se spomnil mal nazaj, ko je moje trener na tak nacin, s polaganjem rok pomagal eni ucenki. Takoj ko je vstopla v vadbeni prostor je samo on opazil, da je nekaj narobe. Stopil je do nje in ji rekel naj se vleze na tla. Potem ji je polozil roko nad trebuh in cez kako minutko je vstala. Kasneje mi je povedal, da je mela tezave zaradi menstruacije in da ji je to, kr je trener naredu, takoj pomagal, da je imela cisto normalen trening. Kasneje sem ga enkrat vprasal kaj je to pocel in mi je samo odgovoril, da nic taksnega in da se to lahko vsak nauci. No do dames sem na to cisto poazbil. Sploh nisem vedel, da je slo za Reiki. Mi je pa zelo vsec ta njegov nevsiljiv nacin in posten pristop do ljudi. Pove sam tisto kar te zanima oz tistokar cuti, da si sposoben razumeti
-
Vidis jaz pa nimam lih filinga, da bi kdaj bil samuraj, ampak mam filing da sem to zdaj. Njihov nacin razmiljanja mi je tako blizu. Kaj vse sem dosegel s treningi se ne da opisat. Predvsem veliko na sebi. V osnovni soli sem zacel s karatejem, dokler nisem fasal hude poskodbe kolena. Do tega hitreje pride predvsem zaradi forsiranja v tekmovalno usmerjene treninge in delo z velikimi skupinami. Potem pa sem dolgo iskal nekaj, kar koli, samo da bo tehnika dovolj mehka, da bom kljub slabsemu kolenu lahko treniral. Probal sem vse zivo in cisto po nakljucju nasel tale moj jiu-jitsu. Kendo je samo del tega kar se jaz ucim. Gre za to, da je iz jiu-jitsa kasneje ratal vse ostalo, kot so to karate, judo, aikido,... V kolikor se odlocis kar koli trenirat, dobro premisli in presodi trenerje. Vedno pa me lahko vprasas za nasvet. Problem je, da je pri nas zelo malo mojstrov, ki res kaj znajo. Se manj pa je taksnih, ki ucijo zato, ker je to njihov nacin zivljenja in ni njihov nacin zasluzka. Recimo moj trener ima raje malo skupino ljudi, ki jih to res zanima in se posveca vsakomur posebaj. Povedati moram tudi, da ne gre za jiu-jitsu, ki se ga ucijo policaji ali tale sportna varianta, ampak tradiconalni, kjer so dovoljeni vsi udarci, tudi recimo v oci. Dela se veliko tudi na zivcnem sistemu. Recimo kako 40kg zenska s sebe dol vrze 100kg tipa, ki jo hoce posilit. Mi nimamo tekmovanj in izpitov za polaganje pasov, ker je to nepotrebni stres. Trener skozi trenige vidi tvoj napredek in ko dosezes dolocen nivo ti dodeli pas. Ucimo se tudi borbe s palico (recimo deznik), dolgo palico, obrambe proti nozem,... V bistvu je lahko vsaka stvar, ki jo imas v roki orozje. Predvsem pa je povdarek na ken-u, ampak sele kasneje, ko se naucis dolocene druge stvari. Se to. Ne bom omenil katera, ker ne smem, japonci so strogi glede tega, se pa da hitro zvedet, ampak nas trener je clan najstrejse sole na Japonskem in poleg njega to v evropi uci samo se en mojster. Zato se trener letno zapufa, da lahko hodi na Japonsko na solanje. No se reklama www.tosca.si/jj Evo danes sem imal ravno zato malo neprijetnosti v sluzbi s sodelavko, k je zlokonfliktna oseba in pol kr ne zna drgac mece naprej take: Ti pa nimas sole/papirja! No sej masceval se bo prej njej k men. Jaz se cist dobr znajdem v lajfu Joj bi mogla videt mojo sodelavko prejle, kr rogove je dobila
-
I feel so used
-
OK, ce menis da je moj odgovor diplomatski, bom pa se kej povedal Tud v misjon bi sel, samo ne kr zdej. Ce bi prislo do take situacije. Tud o tem sem ze dost razmisljal, da bi sel na podobno pot kot mati Terezija. Se cutim kot taksnega cloveka, da bi lahko veliko naredil za veliko ljudi. Sam bi se mogle zgodit dolocene stvari, da me prpeljejo v tako situacijo. Mnenja sem, da te zivljenje samo pripelje do tega,c e ti je to namenjeno. Tesko mi je razlozit to. Ne morem kr pustit tega folka, k ga mam zdej okol sebe za druge. Sej me tud oni rabjo. Cutim to svojo odgovornost do soljudi. Moja punca, sestra in njena druzina, moji prjatli, moji sorodniki, ne bi mel miru, ce bi jih kr pustil. Jaz se cist zavedam, da bi se skor vsi cist dobr zanjdl v zivljenju brez mene. Mogoce se bojo celo mogl. Sam vseen lahko, da bo moja prisotnost tukaj imela dosti vecji ucinek na cel svet, kot pa ce se odpravim v Afriko. Velik stvari me veze na dom. To je bil tud en od razlogov zakaj sem se vrnil domov iz Avstralije. Tm sem imel vse moznosti se bogato porocit s punco, ki mi je bla vsec in srecno zivet do konca svojih dni. Sam to ni to. Dolgorocno nimam ne vem kaksnih hudih ciljev, razen to da sem dober clovek. Lahko ti povem trenutne cilje. Trenutno si zelim koncati to bedno diplomo, ki ni tako ali tako nic vredna. Ker sem se sam vec naucil, kot pa me je ta faks. Zal rabim tisti papir, da me ne bojo tko enostavno jebal ljudje, ki so na vodilnih polozajih,pa proti meni nimajo pojma o cem govorijo. To je tud zlo zalsotno,da dipomo nardi vsak k..., sam jaz ne, ker sem na piki pri profesorju, ki ma neke kompleks pred ljudmi, ki se pisejo na ic. Dobr pa tud delno sem sam kriv, ker sem pac moral v sluzbo prd koncem studija, skrbet za mlajso sestro, placevat najemnino in stroske, jo prezivljat, hodit na faks, potem pa se skrbet za kuhinjo, pranje in likanje za 4 odrasle osebe. Potem pa mi se en od teh ljudi umori strase in sem potem mal zabluzil s faksom. Sej vem jaz sem kriv, ker sem bil tako priden in nisem usekalnazaj. Enkrat v prihodnjosti si zelim imeti majhen vikend max 40m2. Skoraj sigurno bo lesena montazna hisica, ki jo bom izdela od temelja do strehe sam. To pac znam in obvaldam. Sem s svojim znanjem to sposoben nardit. Najverjetneje ne bo imela niti elektrike niti vode, ampak samo tisto kar bom lahko prinesel samo. Mogoce soncne celice za kako svetilko, pa wc, ki se bo praznil v gnoj, kot je to pocela moja babica. Tud kostala bo manj kot dober nov avto. Marsikdo ne verjame, da se to da nardit za 2-3mio sit. Jaz bi jim samo rad pokazal, da se da, ce si dovolj skromen in ne razmislajs kot povprecen slovenc, da more biti vse za vecno. Tudi ce se hisico podre ne sme za njo ostati nic razrite zemlje, razen tistih 6-8 lukenj od tockovnih temeljev, ki jih na koncu zasujes z gnojem in posadis par dreves. Pa ne zelim si to samo, da se bom jaz mel kam umaknit za vikend. Predvsem zato, da bomo imeli s prijatelji kam za it skupaj, tudi ce ne bo denarja. Da bom z necaki ali mogoce svojimi otroci lahko bil v naravi za vikende. Ne pa zapravljal denar za stvari, ki jih ne rabim. Nek klimatiziran hotel v Portorozu. Vse kar trenutno rabim za ta projekt je lepo odmaknjeno parcelo, max 500m2, kjer je dovoljena nekaksna gradnja. Nocem novega avta, ker nocem postati en tistih, ki ne upa v mesto ker ne ve kje bi prakiral, da mu ne bo kdo spraskal avto in, da bi moral vsak dan avto prat, da bojo sosedje zadovoljni. Mogoce bom enkrat postal tudi mojster svoje bojevniske vescine. Pa spet od tega ne bo kruha, ker sem v taksni soli, kjer je pomemno vse drugo prej kot pa kak zaskuzek. Sicer pa, kolk se da zaskuzit z 10 rednimi clani,ker se pac z vecjo skupino ne da delat z vsakim posamezno. Ne vem kaj naj ti se recem. Imam majhne cilje, skromne zelje, ki niti niso vredne omembe. Mogoce zato tak diplomatski odgovor. Pa nic ne zamerim. Sem ze vesel, da vsaj tu lahko povem svoje Mogoce se se kdo najde k tko razmilja in sva ze dva proti vsem ostalim Tesko bi rekel... Jaz sem zelo podoben svojemu ocetu. Sploh zdaj se tega vednobolj zavedam, ko se pocasi blizam tistim letom, ko je on zapustil ta svet. Ko bom star 45, bom lahko res primerjal tisto kar se spomnim in sebe. Je pa res bil skromen clovek. Dostikrat mu je bilo ocitano, da se prevec zratvoje za druge ljudi in premalo za bliznje. Ceprav jaz vem da ni bilo tako. Najbolj pa mi je ostalo v spominu to, da je vedno govoril, da zeli biti moj prijatelj in ne moj oce. Ravno ko pa se je to zacelo dogajati, da sva se zacela tako pogovarjati pa ga ze ni bilo vec. Kaj pa vem,mogoce je pa res samo tolk vplival nanj, da je bil kot je sam govoril: vzgojen, kot komunisticni otrok iz revne druzine in bogate po srcu.
-
Mislim, da sem to nekako ze povedal v mojih zacetnih postih. Pac vazno je da na koncu dneva lahko recem, da sem dal vse od sebe za dober namen. Tud ce mi kaj ni ratal, bom to skusal popravit naslednji dan. Tako dolgo ne bom imel miru v sebi. Zmiraj tamisel, ki ni neprijetna, ampak me vzpodbuja k izboljsanju: Kaj ce me jutri ne bo vec tu? Rad imam svoj poklic, ker lahko delam za dobrobit vseh pri ustvarjanju prostora (z arhitekturo). Rad imam svoje treninge, ker tam lahko druge ucim, jim pomagam, kako se izboljsati, poslusati, dvigovati samozavest in dvigniti prag bolecine. Vazno da zdaj v tem trenutku delam za dobro sebi in vsem okoli sebe. Tudi ce mi ne rata verjamem, da cas pokaze resnico. Verjamem, da ce sem imal dobre namene in mi je kdo kaj zameril, bo cez cas ugotovil, kaj je bil moj namen in mi oprostil, ce nisem zanal to pokazati tako, da bi me takoj razumel.
-
Sej pr men je blo tko tud vcas. Kok je blo fajn bit student Sam zal zdej majo vsi svoje sluzbe in je res tesko najdet termin,k mamo vsi cas. pol pa res ostanejo sam taki drzavni praznik, k so itak res vsi frej. Lej sej Nols ma delno prav. Tesko je rect ce bi loh kej en sam clovek naredu. Ampak jaz mislim, da ce je loh en clovek prpravu folk do tega, da se zacne rint, je loh tud en tist, k bi resu situacijo. Torej ce bi ti v takem primeru probav narest, kr se da, pa tud ce ti ne rata, potem si ti tisti sveti tank, ki gre skozi zid. Pa ne zastonj. In lih takih ljudi je premalo, k se pozvizgajo na svoje zivljenje za visji cilj. Tesko recem kaj bi jaz, ce bi bil tam. Cisto po resnici, ce pridem pred diskac in vidim da je taka guzva, se obrnem in grem, ker sem ze tolk pameten, da vem, da ne blo placa za vse. Sploh ce je vstopnina prevec pocen. Razumem, pa da mladi ne premislijo in nekak upajo na najbolj. Lih zanc je en kolega razlagu, da je vidu enozenskona bankomatu in da ji en sumljiv tip sledi. Stopil je do nje, da bi jo opozoril oz. nekako obvaroval, ze s tem da je tam. Seveda se je zenska ustrasla njega in bla mogoce celo nehvalezna, kljub pojasnilu. Sam dejstvo je da jaz sam take stvari pocnem, pa tud ce me folk pol napizdi. Pac ne razumejo in jih ne krivim. Grem pa vseeno lahko zadovoljen naprej. Jaz sem pa nehu,ker sem nekak cutil, da se ta del mojega zivljenja zakljucuje in ker sem ze od vekomaj cutil, da to ne bo trajalo vecno. Ne morem pa rect, da nikol vec v zivljenju en bom skadil kak joint. Sam tud ce ze, bo cist drugace. Loh bi reku da bo razlika taka kot, ce bi prvega rzgal pr 16ih ali pa pr 26ih.
-
Jaz sem pa kr rad s frendi za nov let pa take prireditve. Se mi zdi da me kr rabjo zraven. Sej mamo itak vsi velik od tega. Pa se k je ze tko mal takih trenutkov, k smo loh vsi skupaj. Mislim na prejsni tvoj povst To da te folk sprasuje ce si na iksu na partyih je itak cist vedno. Gre za to, da ce si nasmejan in izzarevas energijo po zabavi, al pa utrgano pleses, itak noben ne verjame da nisi na drogi. Ker vsi vejo, da je 90% folka na partyih na drogi. Sam zal se to ne sme na glas govort, kr bi se pol javnost loh hitr zbunila in prepovedala partye. Bi blo pa skoda, ker kljub temu da so vsi na drogi ni nikol nobenih pretepov pa takih scen kt recimo tista tragicna zadeva pred Lipo (slaba organizacija+mladoletni+alkos) Morem povdart, da sem se mal pogovarju o tem, v smislu kot arhitekt, kaj lahko nardis pri sami gradnji, da preprecist tako stalo. Dejansko zelo malo. Recimo lahko mas usmerjevalne ograje, da se ne more tok folka naguzit na en kup. Sam to ni nujno dovolj. Tud varnostna sluzba bolj malo pomaga, ce je folk utrgan. Ko rata stampedo sam folk, k je to sprozil, loh to prepreci. Ce se pravocasno spravi k pameti. Aja pa jaz nisem mel takih tezav po pratyih, ko sem bil na iksih, da bi rabu tri dni da se sestavim. Pac pogruntat se mores. Jaz sem ugotovil, da ceprav mi ne pase jest zarad iksov, morem jest. Drgac sploh ce sem naslednji dan sam, lahko hitr fasem depresijo. Pac zarad svicanja in povisane telesne tempreature in sproscanja enormnih kolicin endorfina, al kaj ze, ti manjka soli in ponucas prevec dolocenih kemikalij v telesu, zarad katerih ti je blo lepo. Pol pa naslednji dan ker tega manjka se pa vse tiste stale dogajajo. Pac treba je stvari cim prej nadomestit. Al pa celo sproti. Uni k pa ne morjo zaspat jim pa predlagam, da se ga dokonca ubijejo z jointi in pol bojo dobil apetit in ratal tko zaspani, da bojo brez problema zaspal. Pac dobr se je informirat o tem kaj se dogaja v tvojem telesu po taki izkusnji. Mam prjatla k je kemik in tocno ve kere uspavalne lahko vzame in kere vitamine rab, pa je po tistem spancu k da ni blo nic. Se najbolj je pa pomembno, da mas po pratyu druzbo. Zato so afterji, da ni tak down. Sori mogu sem mal pojasnit Sej problem je zarad mladih k se ne znajo dobr informirat. Pa se tist urad za droge, k nej bi bil na njihovi strani, jih zavaja. Lih zanc mi je prjatlca dala njihovo brosuro o travi, k joje dobila v soli. Me je kr stisnilo pri srcu kaj so si not vse zmisljeval. Ne raumem, da si upajo kej tazga izdat. K bi se jaz bolj napisu in vec vem o tem. K da otroc ne bojo postekal, da govorijo bedastoce. Sram jihje loh. Pa nej kr sem pripisejo vecino primerov smrti zarad drog. Posledica napacnega informiranja bo pa itak to, da bojo pol raj otroc sli dilerje sprasvat za nasvet, ta jih bo pa se bolj nategnu. Grozen. res sem razocaran nad nasimi institucijami Sej vem. Sam vcas je treba drugim pokazat, da se nicesar ne bojis in da te nic ne more ustavit, ce ves da delas prav
-
Ma Indigo prav. Treba se bo tud naucit. Mogoce je pa zaradi nas, k smo nate mislil, bil prfoks pol tolk korekten, da si ni upal nagajat
-
Oba mata prov Hvala klarus Res je Indigo ne rabim podpore je pa prijeten obcutek Itak ko se neki odlocim in cutim, da delam prav potem me nic ne ustavi. Sem k tank k gre loh skozi zid
-
No lepo Bom pa posredval link do foruma kaki prjatlci
-
Upam da nisem zgresil teme. Nekaj me zanima. Zenske kaj pravte na to? Recimo se pogovarjam z zensko in pogovor stece nekak tkole: -Kaksen se ti zdi un tip tmle? -Sej je luskan, sam je prfukjen. -Caki kaj zdej? A je dober tip al ne? -Ma ne more bit dober tip ce je prfukjen! Zanimivo se mi zdi kako je lahko zenskam tip grd sam zato ker je recimo kreten. Nekak v takem primeru niso sposobne objektivnega mnenja zaradi custev, ki jih ob tem obdajajo. Zato menim da, ce hoces objektivno mnenje vprasaj zensko, ki tipa ne pozna. Ali obratna situacija. Mas tipa k je zelo ocitno grd, pa zenska z njim neb mela nic. Potem pa se izkaze, da je ful dobr clovek in ji zato postane tako vsec, da se celo zaljubi. In od tistega trenutka dalje bo zatrjevala, da je njej lep. Sem zanc gledal dokumentarc o cloveski naravi in govori tudi o zenski promiskuiteti, ter omenja to, da naj bi se samo tipi zaljubljali na prvi pogled. Zenske pa zaradi svoje narave po preracunljivosti vecinoma ne. Torej ko zenska na tem forumu rece, da ji je nek tip dober, je to zelo subjektivno mnenje, ker je vse odvisno od konteksta zadaj. Kaksne custva ji grejo po glavi ob misli na tega tipa. Recimo ce ji je bil vsec film v katerem je igral, ji bo verjetno tudi tip. Ali obratno, ce ji film ni bil vsec, se zna zgodit, da ji bo tud recimo Brad Pit postal grd. Vsekakor je to dobro predvsem za tipe, ki niso tako "dobri", so pa zato dobri po srcu ali karakterju. Se dobro da je tako
-
Aja v petek oz. soboto zjutraj sem bil spet zelo ponosen nase. Drzim se moje odlocitve, da ne pijem vec alkosa in, da ne konzumiram vec drog. Namrec bil sem v K4 na psy-trance partyu in se imel noro dobr Pa ceprav sem potem skoraj celo soboto prespal zaradi utrujenosti Ni cudno, ce sem po treningu odsel direktno v K4, bil tam med prvimi in plesal neprekinjeno od 23h do 4h zjutraj. Pa dost pomaga, ce pades v trans. Saj jaz na tako musko hitr in tud ne prvic. Evo pa se lepo sem bil pohvaljen od prjatlov, da sem tko priden Kar je dobro se samo hvali
-
To je tud res, da mam na tem forumu support Vseen je pa lep obcutek bit cisto odkrit, pa koga, kima dobre namene podpirat. Ce ne druzga se tega obcutka navadis in si potem se v realnem zivljenju zato upas biti boljsi clovek Vidim da se vsak dan en nov prebudi. Lepo, lepo (me je lepo somnila klarus) Mene tud to zanima, sem res mislil nate v petek.
-
Kaj mislite, a bi blo to zlo narobe, ce je zadaj kak visji dobronameren cilj Jaz tud kdaj kej mal blefiram. Ceprav tukaj na forumu ne. Cisto iskreno povem. Nekako nimam razloga za to. Se mi zdi da saj tukaj lahko brez strahu povem kar si v resnici mislim
-
Sem ze razmislajl o tem, ce bi se dobil. Vse ob svojem casu itak pride samo od sebe. Priznam, da sem kr radoveden kake filinge bi ob taksnem srecnaju dozivljal Ja tocne tko se to dogaja. Prvo si sam tiho in opazujes. Pol se pa kr samo zgodi kr se me za zgodit in eni res sploh ne dojemajo Tiste face, kako prosim..., zakaj... Ja kr na dan z vprasanji in mnenji. To skos rabmo, brain-storming. Tak da kr iskre letijo Men se tud velik stvari zdi cist preprostih in jasnih, k drugim niso. Ceprav ne vse, tisto kr pac obvladam. Sam res folk doskat prevec komplicira in sele pol, k v miru premisli rece, aja sej res, kva sem jaz en kreten. Tko to je Vcas je bolje namesto, da prevec razmisljas, kr zaupat svojmu instinktu. Ampak sam ce mas prej poslihtane stvari v glavi pa, ce si res cist odkrit do sebe. Drgac se loh sam spravis na cudno ali nevarno situacijo.
-
Take ljudi rabmo. Lepo si to povedu Sem razmisljal lih o tem, a bi sel na tako srecanje. Nekak nisem cutil te potrebe, da bi moral biti tam. Mislim se mi zdi lepo, da se doloceni ljudje zavzemajo, da se kaj pove o taksnih otrocih, pa da mal izmenjujo mnenja in izkusnje. Sam to nekako itak pocnem vsak dan ze s tem, da zivim in hocem ziveti v miru. Ljudje me itak lahko vidjo kaksen sem jaz in za kaj se zavzemam. Tisti k pa ne, pa verjetno se niso prpravljeni in jih je brezveze prepricvat. Bo ze prisel njihov cas. Po moje res ni naloga indigo ljudi hodit na taksna srecanja in se grupirat. Ampak delat to za kar so tukaj cisto na svoj prvinski nacin
-
Uuuu to se pa slisi zanimivo Jaz teh filingov nikol nisem mel,da loh premikam kej na daljavo. Sem mel pa vedno filing, da sem rojen za vodjo. Mislim tko, da lahko pomirim al prepricam v neki skupino ljudi, ki so si med sabo zelo razlicni. Seveda da nardijo kej koristnega. Pa to ze od majhnega cutim, da sem dosti bolj zrel od vrstnikov. Me prov zanima kaj vse bom se dosegel pr seb v zivljenju Jah vse kr loh nardim je to, da te bom mel v mislih jutr. Upam da bo to dovolj
-
A je kdo gledu film Indigo? al pa ce je kdo sel na tisto srecanje 2. svetovni dan indigo otrok? Film sem si ogledal predvcerajsnjim. Ni glih ne vem kaj, kr se mi zdi, da hoce prevec povedat. Zajema pa vecino bistvenih stvari, to je res. Celo mene je mal sokiral, kaj vse naj bi bili ti otroci sposobni, ce ni samo napihnjeno. Ce bi svoje sposobnosti primerjal s puncko v glavni vlogi, sem jaz kar precej zadaj Mogoce je pa res tisto kr sem bral, da naj bi mi, k smo kao med prvim vecjim valom rojenih indigo otrok, ne cist popolni indigo
-
Sej lih to. Se strinjam, da je mogla bit odprta za mojo pomoč, ampak cutim, da sem jo jaz do tega prpravu brez besed. Res sem prej vedno to povezoval z naklucji. Zdej pa koncno lahko sprejmem to kot svojo sposobnost in odkrivat ves potencial tega
-
Neki zanimivga se mi je zgodil ta vikend in mi je dal ful za mislt. Prejsen teden sem mel neke tazave s sodelavko, k sva skupaj v pisarni. Sej neki sem ze omenil o njej. Potem me je pa v petek se nekaj sprasevala, kaj je narobe z njo oz. kaj mi ni vsec na njej. Hotela je da ji konkretno povek kaj. Ker se v tistem trenutku nisem mogu spomnt kak dober primer, kaj me razjezi, sem se odlocil, da bom po sihtu si vzel mal casa in ji napisal mail. Hotu sem ji cim bolj vse razlozit. Ponavad ce ji zacnem kaj razlagat takoj, ko zacuti, da bi ji lahko kaj dokazal ali izpostavil kaksno njeno slabo lastnost, zacne manipulirati z besedami. Obraca teme in se dela neumno. Seveda to mene ne odvrne od resnice. Samo jezi me, ker si ne pusti povedati resnice. Ocitno se je zelo boji. No seveda potem po sihtu nisem imel ravno casa in sem celo zadevo prelozil na nedeljo. Resno sem se lotil zadeve in vsaj 3 ure pisal najverjetneje zelo predolg mail. Hotel sem seveda razlozit tudi tisto kar se ne da. :xx!: Vseeno pa sem bil zadovoljen s tem kar sem napisal. Navedel sem nekaj konkretnih primerov, ob katerih mi ne bi mogla oporekat. Bil sem zelo odkrit, mogoce celo preoster in rahlo nesramen. Cez mail pa sem cel cas povdarjal, da kljub temu, da to pocnem, ji zelim samo najbolje in, da se me nima kaj za bat. Tolk sem se trudil, da sem kr zasvical od razmisljanja in poplave custev, jeze ter ljubezni do socloveka, ki so se ob tem znasla v meni. Res sem ji hotel samo pomagat. Vseeno mi je bilo tud, ce se potem skregava dokoncno, ce ji ne bi bil vsec moj direkten, za nekatere nesramen, za druge posten pristop. Potem je prisel ponedeljek, ko naj bi ji poslal mail. Takoj ko sva se oba vsedla za racunalnik me ona preseneti. Kar na enkrat sama od sebe zacne govoriti tocno o tistem primeru o katerem sem jaz pisal in kar na enkrat me prosi za pomoc pri delu s programom, ki sem ga omenjal v mailu. Tocno tako kot sem ji napisal, da ce bo priznala, da pac ne zna in pokazala zeljo, da ji pomagam, ji tudi bom. Vse se je zgodilo kot sem ji priporocal v mailu. Nato je bil cas za jutranjo kavico v sosednji sobi, kjer je zopet sama od sebe zacela pred vsemi na glas govoriti, da se ob meni pocuti vcasih kot ob svojih starsih, kljub temu da sem 10 let mlajsi od nje. Pac da, ce ji kaj predlagam in tega ne naredi tako, se kasneje vedno izkaze, da sem imal prav. Meni pa koncno nasmeh na usta. Hvala Bogu, koncno je dojela, da ji hocem samo dobro in da ce bo to spostovala ji bom vedno pripravljen pomagat. Saj v sluzbi. Ta isti vikend se je zgodilo se nekaj zanimivega. V cetrtek in petek sem veliko razmisljal o tem, da bi se moral kaj videt z eno teto z gorenjske. Niti praznicnih daril ji se nisem odnesel. Teta je imela tudi sama precej huda obdobja v zivljenju. Podobno kot jaz in sploh se potem, ko je se moj oce umrl, njen brat, se res bolj malo videvamo. Kljub vsem tezavam v zivljenju, pa je zelo dobrosrcen clovek, ki se ne vda. Veliko se posveca otrokom, ker dela v vrtcu in res zna z njimi. No bistvo je to, da sem prakticno dva dni razmisljal veliko o njej, da bi se moral kaj oglasit. Ampak ta vikend spet ne bi mogel, ker je bila cela sobota rezervirana za trening in potem nedeljo, ves utrujen ne bom mogel nikamor. Zanimivo je bilo to, da je teta cisto nenapovedano v soboto prisla na obisk, ravno malo predno sem se vrnil s treninga. Spet kot bi jo priklical. Taksne zgodbe se mi dogajajo skoraj vsak dan. Prej sem si to vedno razlagal kot nakljucja. Zdaj pa vidim, da gre tukaj za nekaj cisto drugega. Zacenjam verjeti v svoje telepatske sposobnosti. Ravno zato sem se potem odlocil, da sodelavki ne bom posla maila. Vidim da ni treba in to me zelo veseli Opazam tudi, da vse kar rabim narediti je biti v mislih iskren in osebi, o keteri razmisljam, moram samo zeleti dobro. Potem pa samo se pocakam, da pride do efekta
-
Res hvala Velja enako, hvala.
-
Jaz tud kdaj kej tazag razmislam Sam klinc k bi me pol tozu zaradi ugrabitve, ce clovk neb dojel Je enkrat cist mal manjkal, pa bi matko zaprl v klet za kak mesec, da bi nehala pit. No pol sem se odlocil raje oditi od doma. Temu je sledil, da je morala od doma se sestra, kr je potem mat startala nanjo. Potem so se pa stvari zacele pocasi izboljsevat, kr je mat vedla, da kadar sva prisla na obisk, ne sme bit pijana, drugace se bova samo obrnila in odsla. Dejansko sva ji tako hotela pokazat, da jo ne rabiva zato, da nama kuha, pere in lika. Ampak da jo rabiva kot trezno osebo in mamo. Stvari so se dejansko zacele izboljsevat. Zal pa ravno ko sva zacela razmisljat, da se vrneva nazaj domov in ji dava se eno priloznost, se je najdu en norc in ji vzel zivljenje
-
Joj kva sem spet zakompliciru Hotu sem rect: RESNICA BOLI in to je treba sprejet.
-
Ja mam ta filing, pa tud kdaj to nardim. Vcas je tko lazje v zivljenju, vcas se moras zavarovat in takrat je to opraviceno. Ceprav me "notranje sile" drzijo nazaj, da se trudim delat tko kot cutim, da je prav, tud ce je pol konflikt. Lih zdej sem mel en beden konflikt kle v sluzbi. Gre za cloveka, ki skor prosi za pomoc in ocitno rabi pomoc. Ampak ko jo ponudim sem pol jaz nesramen, ker dam ogledalo pred faco in se vid, pa si noce priznat svojih napak. Kok hudo mi je, k vem da bi loh pomagau. Sam prvo mora dojet, da je treba bit prvo posteno kriticen do sebe, da se postavis na realna tla, predno lahko kej na seb spremenis. Pa se tkoje da ta oseba nima potrplenja in ce bokdaj prsla cez prvo fazo, bo takoj spet iskala hitre resitve svojih tezav in se vrnila na isto pot. Ma res hudo mi je za take ljudi Sam kaj ces, ce si ljudje sami seb lazejo. Zal se tem konfliktom v celoti ne morem izogit, ker pac delam s tem clovekeom.
-
Mater sva istga mislenja Pa nej se kdo temu rece sam nakljucje, ce si upa Ej cist isto jaz pravim svojim frendom, pa sploh ne stekajo kako bi loh bil cist sam. Vcas res rabis mal bit sam. Pa niti prblizno ne gre za to, da bi bezal pred cim. Jaz k sem sel sam v Avstralijo sem sel tja zarad razlicnih razlogov. Glavni je bil ta, da sem rabu nekam it, da se mal najdem, po smrti mojih starsev in vsej stali okol tega. Po 10ih dneh Sydneya sem sel v Tasmanijo, da si uresnicim te sanje, da bom loh cist sam nekje v naravi. Celih 14 dni sem bluzil po gozdovih, kjer se ziv clovek ni stopil. Res taki kraji tm obstajajo, kr je Tasmanija skor cist neposeljena in neobdelana. Razen unih koncov k so mesta. Direktni stik ciste narave in urabnega. Ponavad sem se zgodi zjutri zapelu do zadnje postaje do kere je bus pelu. Sabo sme mel 1l vode, en sendvic in eno cokolado. Pol sem pa odbluzil kr brez karte in destinacije v gozd in raziskoval. Bistvo je blo, da sem bil cist sam s svojimi mislimi. Tud ce sem bluzil po urejenih poteh sem se odmikal od ljudi cez dan. Ratal mi je tud par takih hudih fotk. Proti veceru pa sem se obrnil in poiskal pot nazaj. Je blo prevec mrzlo zuni, da bi loh kr tm prespal. Celo sneg je padal na nadmorski visini 1000m. Tasmanija je dost podobna Sloveniji. Same gore, gozdovi, jezera. S tem, da je vse okol morje. Pa neverjetni soncni vzhodi in zahodi, ker si tko blizu juznega pola. Pa cist odfukane zivali. Nikol pa ni blo panike, da bi se zgubil. Neverjetn obcutek mas, ko vidis kako te je narava obdarila z vsemi cutili, da se ne mores zgubit, sam ce se znas poslusat. No po dveh tednih sem bil pa spet kot prerojen in prpravljen za bolj urbano okolje in sem se vrnil nazaj na vecjo celino. Res se splaca saj enkrat v zivljenju izkusit tko sam potvat. Najraj potujem sam, kr se mi ni treba na nobenga ozirat, al pa delat kakih kompromisov...Sploh ce pomislim, da vec kot pol sveta zivi z manj kt en dolar na dan in mi k mamo to moznost, ce jo saj enkrat ne izkoristmo je res skoda. Sej jaz se tem scenam od takrat izogibam. Sem jo pa enkrat dozivel ja