Zdaj okoli tega luninega mrka sem se spet zacela spominjat svojih sanj, prej je bil pa mir ene 2, 3 mesece Hmm, spomnim se stirih sanj iz celega tedna, kar je zame ze rekord Zanimivo je, da tokrat niti enkrat nisem sanjala o vojni... so bile bolj mirne sanje, ampak se vseeno na nek nacin nenavadne 1. <- te so bile se najbolj cudne... Bila je noc in jaz ter moj brat, prijateljica in se dva (ne vem kdo tocno) smo bili na balkonu nase hise. Na balkon je sevala svetloba, saj je bila v hisi prizgana luc. Vsi smo nemirno in ob nem prestraseno gledali dol, v temo, saj smo videli, kako duh v oblik starega deda z brado (nihce specificen ni bil to) zaseda telesa ljudi in jim izpije vso energijo, da na koncu izdihnejo. Mi smo videli, kako je nekdo oblezal na dvoriscu in je potem iz njega v temno noc zaplavala belo-siva podoba starca. Takrat smo bili na balkonu samo trije in seveda smo bili prvi, ki jih je zagledal duh. Zacel je plavati proti nam in z vsakim korakom je bil manj viden. Ostala dva sta stekla v hiso, jaz pa sem kar obstala tam in gledala v duha. Ko ga nisem vec mogla videti, sem se prestrasila in stekla v hiso. Problem je bil, ker se je duh totalno razblinil tik preden me je dosegel. Tisti trenutek me je potem obsla slabost in sem zapanikarila, da me je po vsej verjetnosti obsedel ta duh, da bi mi spil vso energijo. Potem pa mi je med begom (vsi smo zbezali, ker nismo vedeli, kje je ta duh) frendica rekla, da mene itak ne more obsesti ta duh, ker nosecnic ne obsede Takrat mi je kapnilo, da sem noseca. Potem sem se trudila spomniti od kje neki bi lahko bila noseca in mi je kar naenkrat (kot bi mi nekdo vbil to v spomin) kapnilo, da je bilo to nekje dva meseca nazaj, ko sem bila z nekim tipom (ceprav nimam pojma, kdo bi to lahko bil in, kako da sem bila z njim). Tsti duh je takrat izginil in nihce se ni cudno obnasal ali, da bi mu zmanjkovalo energije, samo jaz sem prisla do spoznanja, da sem noseca in na vsake toliko casa mi je postalo slabo. Potem me je zacelo vleci na neko doloceno tocko, za katero nisem vedela, kje je, samo pot tja sem poznala. Iz hise sem odsla ven, kjer sem se znasla na nekem kriziscu, ki je se najbolj spominjal na kako malo britansko mesto. Na kriziscu sem ostala sama, ostali so izginili. Na vseh straneh krizisca so bili tiri za tramvaj in po njih je ravno takrat, ko sem jaz stopila na ulico, vozilo na tone tramvajev, razlicnih barv (rumen, rdec in mislim, da moder). Potem pa je pred mano kar naenkrat zazijala luknja za cez cesto. Hitro sem stekla cez cesto. Po plocniku sem se odpravila po ulici proti nekaksnemu gozdu. Pred gozdom sem v stari hisi nasla brata in ga vprasal, kje sta ta stara dva (ali pa dva, ki sta imela podobno vlogo kot starsa). Brat sprva ni hotel iz hise (v bistvu so bili samo stari zidovi in trhli leseni tramovi), potem pa sem ga prepricala, da sva skupaj sla do hise v gozdu, kjer naj bi bila ta stara dva. Na poti proti hisi v gozdu, se mi je okolica zdela tako znana (ceprav je v resnicnem zivljenju se nikoli nisem videla ) in spet sem se spomnila, da sem noseca in za kratek cas me je obsla slabost. Ko sva z bratom prisla do hise, sem takoj stekla notri in tam dobila starsa, ki sta rekla, da se sedaj lahko odpravimo. Skupaj smo sli do trate, kjer je bil nas avto. Kasneje je iz nasprotne strani gozda prisla se sestra (vsaj mislim, da je bila ona.. drugace je bila pa frendica, ki je bila z mano na balkonu). Takrat smo bili kompletni skupaj z nasim avtom.... sem se potem zbudila. 2. Bili smo v nekaksnem prostoru, ki je zelo spominjal na cerkev. Ne spomnim se, zakaj smo bili tam in kdo je bil poleg mene se zraven, vem samo, da smo bili kot ena skupina. Ja sem hodila okoli nekaksnega oltarja in nekaj iskala... Vse okoli je bilo polno enih kelihov v vitrinah. Nekdo mi je v roke potisnil vreco v kateri je bil zmrznjen piscanec Spravila sem ga v nahrbtnik, ki pa je bil ze zelo poln. Nekdo je drzal vrata, saj sta v cerkev hotela priti dva crna macka. Potem pa je oni popustil in jaz sem hitro stopila na njegovo mesto, vendar je eden od mackov ze stegnil taco cez vrata. Jaz sem poskusala drzati vrata, a jih nisem mogla dolgo, ker sta bila tista dva crna macka tako mocna. Ko sta ze skoraj vstopila v cerkev, sem obadva zacela tepsti po gobcu, vendar se nista udala. Na koncu mi je eden stisnil roko med svoje zobe, vendar me ni bolelo mocno in tudi kri mi ni tekla, ampak na obeh mackih se je ze na dalec videlo, da nista zdrava. Imela sta take cudne oci in bila tako napadalna. Zaradi tega ugriza me je postalo strah, ker naj bi imela ta macka steklino. Hitro sem pobegnila iz tiste cerkve in se znasla pred naso hiso. Crna macka pa sta bila non stop poleg mene in me poskusala napasti, jaz pa sem jih strasila nazaj, kar je pomagalo za nekaj casa... Takrat sem na travi pred naso hiso zagledala naso macko in jo probala spoditi v hiso, da je ne bi ta dva crna macka napadla in okuzila. Ampak, ko je nasa macka videla, da me ta dva crna macka napadata, se je zakadila v njiju, da bi me branila. Nerkaj casa so se ravsali, potem pa mi jo je koncno ratalo priklicat. Ko se je ta ravs koncal pa se je od nekod pojavil se tretji crn macek. Ob vem tem me je postalo strah, da se ni nasa macka okuzila, kar je bila pa velika verjetnost. Potem sem na pragu zagledala 3 macje mladice, ki so spali na cunji. Kar s cunjo vred sem jih vrgla v hiso in zaloputnila vrata, saj nisem hotela, da do njih pridejo tej trije crni macki. Vse tri sem potem plasila in jih preganjal, dokler se res niso pregnali na sosedovo stran. Naso macko pa sem poklicala nazaj, saj je tudi ona sla na sosedovo stran. 3. Z mamo sva se peljali proti nasi hisi in od soseda do nase hise je bilo po poti ogromno ene sare. Z avtom sva probali iti slalom po cesti, ampak ni slo. Takrat je prisel sosed ven iz hise in se nama smejal. Mene je to posteno razjezilo (ta sosed je vedno nagajal) in takrat mi je bilo vsega dovolj... Sosed je obcutil ogromno kolicino mojih pesti Potem sem sla mimo hise od sorodnikov, ki jih ze dolgo nisem videla, in tam zagledala hcerko od mojega bratranca. Sla sem k njej in se z njo sla skrivalnice nekaj casa. Potem je prisla od bratranca zena, ki pa je sprva sploh nisem prepoznala. Zraven je bil se nekdo. Skupaj smo sedli za mizo za nekaj casa, potem pa se mi je mudilo in sem morala iti... 4. Bila sem pred eno hisko, ki je bila pomaknjena v hrib in obkoljena z zelenjem. Iz tiste tocke sem lahko gledala na cesto, ki je vodila zelo blizu, vendar je potem ravno preden bi lahko zavil proti tej hiski, sla cesta mocno stran od hise, tako, da je bila pot do hise zelo dolga. Takrat je mimo po cesti sel nek kup avtomobilov in jaz sem se po potki, ki je bila v bistvu viseci most zakrit z zelenjem iz vseh strani, odpravila proti glavni cesti. Ko sem po dolgi hoji prisla do ceste, sem sla po cesti do stavbe, kjer so se vsi ti avtomobili ustavili. Tam me je nekdo cakal in me potem popeljal v stavbo, ki je imela vec nadstropij. Vzpela sem se po stopnicah in sla skozi tista vrata v tistem nadstropju, kjer je sla tista oseba. Tam so se ljudje pripravljali za en lep dogodek. Ta oseba me je vodila do neke postelje, ki pa je bila le ena izmed mnogih. Ta oseba mislim, da je bila ena prijateljica. Ona mi je potem odstopila se del svoje omarice, da sem lahko spravila svoje stvari, saj sem se tam preoblekla in zrihtala za na poroko, ki naj bi jo imela moja sestricna. Tudi tista omarica je bila ena izmed mnogih in stran od postelje, cisto na drugem koncu sobe. Ta soba je bila ograomna (skoraj celo nadstropje) in prepredena z raznimi delnimi stenami in zavesami, ki so navidezno locevale dele prostora. Z vsemi tistimi ljudmi, ki so sli na poroko, sem se tudi jaz odpravila ven. Ko sem bila zunaj in dokaj oddaljena od stavbe, sem srecala nekoga znanega, ki mi je povedal, da ni nicesar pustil tam v tisti stavbi, ker bo vse odnesel na poroko... Kot, da se ne bo vec vrnil tja. Takrat sem se tudi jaz spomnila, da bi bilo pametno, ce bi vse stvari odnesla s sabo, saj bi mi lahko kdo kaj vzel ali pa se ne bi vec vrnila. V bistvu sem se kar ustrasila. Hitro sem stekla do dvorisca pred blokom in tam nasla prijateljico, ki je bila zadnja iz nase druscine, ki je sla na poroko. Prosila sem jo za kljuce, saj nisem imela svojih, da bi lahko vstopila v blok. Ona mi jih je izrocila, jaz pa sem stekla proti vhodnim vratom bloka. Ze sem hotela odkleniti, ko sem ugotovila, da so v bistvu samo priprta. Stekla sem po stopnicah in iskala pravo nadstropje. Cel prostor, ki so ga zasedale stopnice, je bil bolj kot ne v surovem stanju (betonske stopnice brez ograje in stene, na katerih je bil samo sivkast omet). Prisla sem dokaj visoko in zazdelo se mi je, da mora biti to pravo nadstropje. Do vhoda v tisto veliko sobo je bila edina pot, da sem sla po zelezni lestvi do nekaksne policke pred vhodom v sobo, saj so se stopnice koncale skoraj eno nadstropje nizje od vhoda v sobo. Povzpela sem se po lestvi in pogledala v prostor, vendar mi je izgledal veliko bolj temacno kot bi moral biti. Mislila sem, da to ne more biti pravo nadstropje. Vrnila sem se po lestvi dol na stopnice in ob enem posteno razrahljala tecaje, ki so drzali lestev na mestu. Ze sem se hotela odpraviti v kako drugo nadstropje, ko sem nekoga srecala in ga vprasala po mojem nadstropju. Ta mi je rekel, da je to pravzaprav kar to nadstropje, kjer sem bila. Zdelo se mi je res cudno, ker je bil prostor veliko bolj teman kot prvikrat. Hotela sem splezati po lestvi nazaj gor, ko se je lestev staknila iz tecajev in vsa teza lestve je padla name. Bila je tako tezka kot ne vem kaj, ampak mi jo je ratalo postaviti na svoje mesto. Ko sem preplezala lestev, sem sla skozi vhod skozi temen koridor, potem pa se je prostor razsiril in dobil obliko, kakrsne se spominjam od prej. Zacela sem iskati omarico in posteljo, vendar se mi je zdelo kot v labirintu. Kamor sem sla, je bila napacna pot. Potem sem pogledala na kljuc in videla stevilko postelje. Ko sem ugotovila sistem stevilcenja postelj, sem koncno nasla pravo posteljo. Celo posteljo sem premetala, vendar nisem nasla nicesar. Potem je do mene prisla ena (ni slovenka), pri kateri sem delala, in me vprasal, ce mi pomaga postlat posteljo. Jaz sem sprejela pomoc in skupaj sva opravili delo. Nato sem zacela iskati omarico, vendar tudi te nisem mogla najti. Ko sem ze mislila, da sem jo nasla, sem pokukala vanjo in ugotovila, da ni prava. Enako sem naredila se z dvema, vendar ni bilo srece. Potem sem se spomnila, da se nisem zahvalila tisti, ki mi je pomagala postlat posteljo, in me je obsel slab obcutek. Naenkrat sem se znasla zopet pred temnim koridorjem, in ker se nisem hotela spet izgubiti pa tudi cas me je posteno preganjal, sem odsla ven brez stvari iz tiste omarice. Ko sem hitela po glavni cesti in sem bila zelo blizu potke oz. visecega mostu, ki vodi k skriti hisici, sem na velikem mostu, ki je bil ocitno tisti ostri ovinek, ki se je videl iz skrite hisice, zagledala dva siva tovornjaka. Vsak je imel na sredini narisan velik simbol crne hitlerjeve svastike, ki je bila v rdecem krogu, takrog pa je imel belo obrobo :O: Namesto, da bi sla po cesti, sem zavila v goscavo (pot do skrite hiske in tudi ta sta bili dejansko cisto zakrinkani) in tekla po visecem mostu do hiske. Med tekom sem premlevala, da bom necemu prisla do konca (neki skrivnosti... najbrz povezana s tistima dvema tovornjakoma) in ob enem sem se prepricevala, da bom prisla pravocasno na sestricino poroko. V bistvu sem si govorila, da bom drugim dokazala, da lahko resim skrivnost tako mimo grede pa se nobeden ne bi o tem vedel, jaz pa bom samo polozila vse karte na mizo in bodo potem padale glave. Ko sem prisla do skrite hiske, sem zelo dobro videla dogajanje na mostu... em, na zalost sem se potem zbudila Hmm... dozdeva se mi tudi, da je bilo ob prvem obisku sobe v bloku poleg mene polno domacih ljudi; ob drugem obisku, se mi je pa zdelo kot, da so tam sami tujci... mislim, ljudje, ki niso slovenci.... Uff... sem se razpisala
