ikaa

oče prebral tole, in menil, da bi lahko probali, da bi jo razbremenili. Ok, res so stvari katere bi lahko otroci naredili, ampak dvomim da je preobremenitev vzrok. Saj večina stavi ki jih treba naredit naredi oče. Mam je dva mesca na bolniškem, ok skuha, pere, lika, ampak lika in pere se nena vsaki dan, in tudi ta opravila ti ne natrpajo toliko urnika. Saj dela ša kaj drugega, ampak večina drugega so občasna opravila. Vseeno ima na dan čas da si pogleda nadaljevanko ali dve, da pogleda dnevnik, in televizijo pred in po dnevniku,... če nebi imela časa nebi bilo časa za take stvari. Tukaj so drugi vzroki. Saj nena zardi pomanjkanja časa oz. preobremenjenosti kriči na forta zakaj že pol ure govori na službenem telefonu, zakaj se ne vani na tlefon in naj pusti njegovo familijo pri miru in se naj ne vtikuje v njo. Če pa ima njegova familije dobre odnose in vse klapa. Kako lahko povež možu, pusti tvojo familijo pri miru?!?? To je posesivnost in sebičnost.

@lia ja, dan danes ni problem najt stanovanja,... samo met fiksni prihodek, najti službo, sploh če ni prihrankov, kateri bi lahko prišli prav v krizi,... vseeno je treba imet kaki prihranek če se spustiš v to, brez tega je res težko.

@ daisy, lepo napisano, in se strinjam. najboljše bise bilo postavit na svoje noge, ampak to je rešitev, katera bi mi življenje naredila dosti težje, in dokler še nekako vzdržim še poizkušam vzdržat v takih razmerah. Samo da pa moj oče vstraja v tem več kot 15 let, to pa si ne morem predstavljat, res ne.

ampak vse ima svoje meje. Ko te začne iz hiše metat, in se fizično znašat, grozit, trgat denar pred tabo,... na to se pa malo težko navadiš. Tako da, če se da navadit see je najboljše poiskusit, so pa meje.

Sem tudi to razmišljal, im mislim, da je pri njej problem, ker je premalo tolerantna, ne prenese če je kaj drugače kot si ona zamisli. Pa saj to ni zdravo če kompliciraš za 3cm da je avto postrani postavljen, pa da je treba še cesto skidat,... itd. Težko prizna krivdo, in ko ji kdo kaj pove se ima za najbolj užaljenega človeka, tak oda na koncu moraš vseeno ti prit k njej da je zadovoljna.

Se strinjam da ni samo ona kriva, da jo tudi kdaj kaj res opravičeno razjezi in se ima pravico jezit, amak način izražanja jeze, to pa nikakor ni na mestu. Vseeno je treba vedet kaj je ok in kaj ne. Verjetno ima to malo tudi v genih, ker njena familija je totalno skregana, z bratom se samo malo slišita, pred tem pa se tudi dooolga leta niso. Najbolj zanimivo pa je to, da jaz vem kaj govori mama o familiji, in tudi moja oma, prvi in drugi brat, tretjega pa nisem videl od krsta. In vsak ima drugačno mnenje, vsak misli za drugega da si nekaj misli o njemu. ironično res. In vse stoji na starih razmerah. Enega brata ko ga mama še najbolj ne mara je poklical za novo leto. Rekla je samo da ga noče slišat in se posmehovala. To se mi zdi totalno nezrelo, ker človek ve kako mnenje ima mama o njem, in po mojem je moral zbrat zelo veliko poguma da je poklical, vse skup je bila zelo lepa gesta, ampak ker je bila od njega je to zanjo škandal. In so zamere stare sigurno več kot 5 let. Je imela tud strogo vzgojo, ampak vseeno pa ne tako strogo kot bratje, ker je njo oče kar maral, čeprav je umrl, ko je bila še mlada. ampak to ni opravičilo, lahko da ima kake posledice, samo prihaja pa iz družine kjer so bili siti, oblečeni, in tudi če je moma vsako cunjo prvo poflikala in pol vrgla vstran. Oče bi moral nekaj naredit, preveč je vodljiv, in sem 100% da ima premalo spoštovanj pred samo in se premalo ceni. Velikokrat ga zmerja z slabim človekom, je pa res mož, ki ima tako potrpljenje, da mu ni para. Mapak žal ga ima preveč, in boljim se za njega, ker mi je hudo ko mu v očeh vidim da trpi in je ujet sam v sebi, prav nekakšen strah ima pred njo in res po mojem trikrat premisli preden ji sploh kaj pove,....ko se mama ohladi, prej pa sploh ne. Zelo me pa jezi pri njem to, da ko mama reče da iz hladilnika ne smem nič vzet, in ko tako da foter 75% prihodkov, da se ne postavi za to, da bo raje videl da se dela krivica in je nekdo lačen ko nebi smel bit. Težko je in vidi se da ga ja strah se zavzet za koga, ker ve da bo še on dobil po glavi. Nena se tako sekiram za nujin zakon, ker ni moja stavr, gre samo za njen značaj, ki se kaže tudi pri zakonu. Je pa res da mi je škoda fotra, ko res se vidi da trpi zraven nje in nima poguma da bi kaj naredil. Škoda mi ga je, ker si zasluži najboljše. Pa tudi za brata je škoda, da se vzgaja v takem okolju.

Hja, najprej hvala vsem, res zelo zelo pozitivno presenečen na tolikšen odziv. kot sem že napisal se z očetom lahko pogovorim, je zelo dober in res oče kot se šika, tudi mož taki da ga lahko z lupo iščeš. jaz sem itak reko očetu, da je on na potezi, da je on edini ki lahko naredi vodilni korak. samo kaj ko je on taka osebnost, ko težko udari po mizi in reče zdaj pa tako in tako, zdaj bo pa po moje. V vseh teh letih zakona ji je preveč dovolil vse, in mami so zdaj zrasla krila, in zdaj je njej joj ko ji jih hoče nekdo uzeti. Morem rečt da je oče res strpen, samo ga je ers malo premalo v hlačah včasih. ampak treba bo. Sem ga tudi vprašal kako vidi družino tam čez 10 let npr. in je reko da težko to. Mlajši brat pride sedaj v poberteto, že zdaj ga razganja z puncami in je star 13 let in nima nekako čisto lepega odnosa do punc, nekako vseeno mu je za njih, one pa se še nekako zanimajo za njega, on pa se malo poigrava z njimi. Tudi to je po moje del vzgoje, ker mu je tudi doma vseeno za vse, ker ni nadzora. Zdaj mami pa kaj rečt, pa je spet problem, ker enkrat nekaj časa nazaj je tudi že blo in smo se sestali jaz in starša in sva z fotrom rekla, da tako ne gre, da je treba nekaj uredit, samo pol njena reakcija, da se je začela jokat, da je ona itak najslabša itd. Totalno pričakovana reakcija, če nisi ideal, si pa najslabši in si spet tisti kateri je najbolj pomemben-najbolj bogi. no pol je šla k psihiatru, samo kaj ta psihiater ni nič naredil. Psihijater ni dovolj, da se samo pomeni, treba predlagat spremembe in jih tudi uvajat. Zdaj, jaz bi lahko mami marsikaj povedal kaj je z njo narobe, tudi iz psihičnega vidika, sem enkrat žepoiskušal, ker sem našel njene probleme v marsikateri knjigi, amapk tukaj je prisoten predsodek,...kako naj meni SIn govori kaj je narobe z mano, če še niti živet ni začel,...in tu je problem. Mnenje strokovnjaka bi dosti bolj zaleglo, samo koliko bi ga upoštevala?!? Bi ga, ampak če bi se doma spremenilo, kako pa pride ona domov v isto okolje, pa je spet vse po starem, in zato jaz spodbujam očeta, da bi se cela familija vključila v proces zdravljenja, ne samo ona, ker ona predstavi in vidi zadevo zelo subjektvno, poleg pa še zadevo malo napihne in olepša. In to se pri njej zelo opazi, ljudje ki vejo kaj o osebnosti in kako deluje človekov "jaz" takoj opazijo to, da tukaj nekaj ni OK. Žal je sama slepa za te stvari, in če ne bo ukrapala kmalu, bo na koncu lahko samo zaprla oči ker nebo hotla gledat tega kar prej ni videla. Zna biti vredu oseba, to ni kaj, marsikaj naredi se potrudi, ampak velikokrat pretirava. Kako ni po njenem je narobe. Tudi če avto parkiraš 3cm postrani, da ni raven po črti je narobe, je jezna, že če ga nena na njan način pripelješ noter je narobe. Tudi če imaš kako oblačilo, ki ga že 2 tedna nisi oblekel, te sprašuje kaj je narobe, zakaj se je kupilo, zdaj se pa ne nosi, zakaj ponavadi oblečeš isto stvar,.... nekako ne razume da smo ljudje z navadami, in da imamo SVOJe interese, svoja oblačila katera raje/manjraje oblečemo, da nam je nekaj lahko strast, čeprav ona ne vidi v tem nič pametnega. Premalo je odprta za take stvari in zato tudi težko razume. Z mano še največkrat pride v konflikt (razen z fotrom, s katerim je itak skos v konliktu, ker res, ni dneva da nebi bilo dretje v bajti) od bratov, ker sem uporniški. Srednji brat dela kaj mu rečeš, čeprav ne rad, amapk skoraj res stoji tam kjer ga postaviš, manjši je pa skoraj enako uoporniški kot jaz, samo proti meni je nekako bolj nastrojena. In kadarkoli sma se skregala, od konca faxa, to je zdaj minilo dve leti (prej sem narobe napisal)mi skos očita ene in iste stvari. Nima mi nič novega za povedat, že dve leti. A ni to po eni strani smešno, da ji je po tem takem že zmanjkalo gradiva s katerim bi me napadala? Kjerkoli je možnost, vse vidi v slabi luči. Jaz sem imel prej eno resno zvezo 3 leta, zdaj imam drugo 1 leto in pol, in glede tega sem resen, nekako sem kar hitro postal resen, se osvamosvojil in tudi v LJ živel dve leti, sam pral in vse, skratka tako je meni najboljše, nimam rad da mi strežejo. Zelo me je tudi motilo ko me je včasih hvalila pred drugimi, in napihovala stvari, zelo me je to motilo. In posledično sem tudi navajen na to, da pospraviš za sabo,... Zato tudi opazim, in ne malokrat sem povedal bratu, ali pa tudi mami, da ni potrebe da gorijo tri televizije v bajti, da bi bilo fajn da se luči ugašajo za sabo, in take stvari, katere so samoumnevne, da ne škodijo. Ampak kaj ko tudi pri takih komentarih dobim po glavi, da naj gori, saj ne plačujem jaz elektrike, in same podobne banalne stvari, zakatere bi se lahko smejal, ampak ko je ona tako realno v njih noter, da če ji oporekaš, te že kar iz bajte meče. Pozabil sem povedat, da tudi skos ko se kaj kdo krega z njo, skos ga primerja z nakom, ko je boljši, ali pa vsaj v njenih očeh boljši, ali pa pove samo njegove dobre stvari. Kako so drugi, kaj so že vse uspeli in naredili, koliko imajo plače,... Sebe pa še ni primerjala z nikomer, če pa že pa pove da nam vse da, da je predobra z nami,... Saj da veliko materalnih stvari, amapk toliko koliko da, to že škodi. PREpoln hladilnik nezdrave hrane(zato tudi debelost v družini, razen jaz in oče), karkoli si brat zmisli dobi, brez pogojev(jaz sem npr. mogel imet primeren uspeh da sem npr. dobil kolo v OŠ),... samo to so samo materialne dobrine. Ti lahko dobro kuhaš, likaš, pereš, pucaš, daš hrano,...samo to še ne pomeni da sistarš. Lahko si perica, kuharica,... starš ima poleg tega še druge naloge, katere so duševnega nivoja in so vse bolj potrebne kot materialne, in to te dela starša. saj otrok ima veselje ko dobi igračo ker je bil priden, samo igrača ti ne daje občutka zadovoljstva, veš da si ti z igračo zadovoljen, kaj pa občutek da je nekdo s tabo? in ta oblutek je ravno tisti kateri te žene naprej k uspehu. Zase mislim, da se vredu človek, če je to njuna vzgoja,... ne vem točno, bom pa rekoda deloma ja. Vsak starš se na začetku trudi vzgojit, vem da sta moja imela tudi knjige o vzgoji,... po mojem sta vložila trud vame, sta me pa mela še kar na kratko, in nisem mogel tako na enostaven način delat kar lahko zdaj moj manjši brat. Zato sem imel utežen položaj, in mislim, da me je to utrdilo, jaz sem zelo zgodaj začel razmišljat z svojo glavo, in posledično sem bil samosvoj. Seveda pa ker starši ne marajo da je otrok samosvoj, ga učijo kako mora delat, amapk to nisi ti, to si lutka, in ko enkrat dobivaš osebnost, začneš delat po svoje pa starši vidijo, opala kaj pa je zdaj to, saj tega pa te nismo učili. Res ne, amapk to sem jaz, postajam jaz, in starši bi morali pustit da postaneš to kar si, ker tako boš srečen, morajo pa seveda te obvarovat, da ne postaneš kaj kar nebi bilo OK. Tako sem pogrunal, da čim več stvari bom naredil sam, tem bolj bom zadovoljen, zato se nisem pustil streč, jedo sem kdaj je meni pasalo, ampak samo zato, ker sem si sam naredil, in podobni primeri. Kar sem hoto še povedat je to, da po moje, ko starš vidi, da je prvega otroka vredu vzgojil, avtomatsko popusti saj misli, "če sem prevga v redu vzgojil, bom drugega tudi, saj znam" ampka ko popustiš, z leti vedno bolj popuščaš, pri naslednjem otroku še bolj, pol pa ko vidiš problematiko, pa se spomniš kako si ti vzgajal, in kako bi NAJ vzgajal, in rečeš "jaz pa te že nisem tako vzgajala". Verjetno sem naredil ne malokatero napako, pa upam da se da brat

Pozdravljeni! Pišem ker me zanimajo malo vaša mnenja o situaciji v kateri se nahajam, jaz in družina. Res sem napisal kar nekaj, ampak upam da se bo vsaj komu dalo prebrat in mi dat kaki nasvet, ker sem ga res potreben. Havla v naprej! Smo 5 članka družina, oče mati, poznih srednjih let, jaz kot najstarejši sin (23) in dva mlajša 19 in 13 let. Vse se bo večinoma vrtelo okrog moje mame. Gre se namreč, ker ima zelo zakomplicirano osebnost, katera se kaže v odnosih, in ker so ravno odnosi največji problem bom kar opisal situacijo na ta način (poizkušal bom bit kar se da objektiven). Pred očetom nima spoštovanja, ga ne ceni, in mu naloži mnogo preveč dela. Zaradi poklica(univerzitetni) in kvalifikacij, ima v služb in natrpan urnik in zelo razgibano, ne monotono delo, poleg službenega dela pa opravlja tudi pogodbena majhna dela pri drugih firmah, katere mu tudi vzamejo nekaj časa. Je še predsednik športnega kluba, kar zahteva še dodatno nekaj njegovega časa. Seveda to prinese v družinski proračun tudi nekaj denarja, katerega ni malo, je pa njegov delež približno od 75-60% dohodkov, ostali del je mamin. Odnos do njega pa je včasih že zaničevalen, neprestano ga graja. Od službe do doma ima 7 km, in če ga po 15 min ni doma ga že kliče na mobitel, kje hodi, da bo kosilo hladno in je jezna na njega. Tudi glede denarja je mama stalno jezna ker ga »primanjkuje«, ampak jaz mislim, da ga je dovolj, le slabo se razpolaga z njim. Z njim seveda razpolaga ona, ampak to prekomerno. Več o tem kasneje Ponavadi mu tudi naroči kakšno stvar katero bi naj opravil npr. med malico, po službi, in normalno da se zgodi, da človek pozabi. Če se to zgodi ga že takoj zmerja, kako je lahko pozabil, da se to njej ne more zgodit, da je čisto sklerozen kot njegova mati, da naj gre raje zdravniku da mu nekaj predpiše,… Moj komentar na to je, da je normalno da človek kaj pozabi, res je da ona manj pozabi, ampak njej nihče ničesar ne naroči, ona ve kaj mora kupit in to kupi, če pa ne kupi pa nihče ne pogreša, da bi reko da je pozabila. Če pa ti človeku NAROČIŠ kaj še mora kupit, pa mu je to bilo naročen, in to ni imel on v svoji glavi pred tem in normalno da takšne stvari hitreje pozabiš in si jih težje zapomniš. Nekaj dela ima tudi za klub, in to je njemu hobi, njo pa vedno jezi zakaj toliko dela za to,…nikakor ne razume da mu je to strast in hobi in da to rad dela. Tako ga vedno kliče kje je, kaj dela, namesto njega odloča kam bo šel, če bo sploh šel, tudi glede odločitev,… saj ga vpraša, in če se strinja je ok, če se ne pa kar po svoje naredi. Iz katerega koli nadstropja v hiši kriči kje je, kaj dela, naj pride gor, tudi če nič ne rabi, trka po radiatorjih, in pol se spet krega kako to da ne sliši , da jo sosedje slišijo,…oče sploh ne more uveljavljat svoje volje, želje, včasih že zgleda da je kot kužek. Težko pa ji kaj pove, ker pol pa se spet začne znašat nad njim, mu jemlje ključe od avta ko mora it delat,… In ko tako ali tako večina časa ko je zaposlen ko je doma dela za denar, mu ne da mira. In vedno mora imeti prav. Tudi če njeni nasprotujejo vsa fizična spoznanja in zakoni ona trdi da ima prav. Se je zgodilo da je delala nekaj iz moke, in je imela nekaj na nosu. Seveda sem ji povedal v smehu da ima na nosu »muco« in ona kar plane name in se obriše v mojo majico. Jaz se seveda razjezim in ji rečem kaj mi dela,… ko pogledam je bila res to kroglica iz moke, ampak je bilo zelo slično in podobno »muci«, in ona je izjavila in to še zdaj izjavlja da se njej NE MORE zgodit da bi ji ostal delček nosne vsebine(mam težavo z imenom tega sluza…he he ). In to govori tako prepričljivo in ne odstopa od svojega mnenja. Ona mora imeti vedno prav. Tudi je neprestano kliče na vedeževanje, in v tisto verjame kot pribito, in pol skoz ponavlja kar je slišala in da se bo to zgodila in je čisto noter v tem. Po drugi strani skoz tarna kako je malo denarja, kupuje pa polovico nepotrebne hrane, šare, in očetu ne pusti delat ko gre za denar. Pravi da če dela mu naj tudi plačajo, dan danes pa so privatniki taki, da kaki mesec ali več rabijo, da ti denar nakažejo. Ponavadi ni dneva, da se mama nebi drla na očeta, ali na koga drugega. In to so že taki histerični napadi. Velikokrat se je zgodilo da je kaj polomila, celo z nožem je že grozila, ga potiskala v vrata da se je polomila šipa, ga udarila,… Najmlajši brat je v osnovni šoli, in se zelo ne rad uči. Uči se samo takrat kadar se more in ga starša ne malo da prisilita, oz. se oče uči z njim. In pol kadar pride slaba ocena se mama spet jezi na očeta kako ga je to učil, da nič ne zna, in da je ona tako vedla da bo slabo pisal,… v glavnem za otroka ni nobene spodbude. Tako se je tudi zgodilo da je že prikril slabo oceno. Pol ko se je izvedela je seveda spet bil jezna, ampak pol je še naredil dodatni pritisk na otroka, mu govorila da naj gre od hiše, da bo ga dala v poboljševalnico in v dom,… brat je star 13 let, prihaja v puberteto in take besede sigurno niso na mestu. Vzgoje sploh nima. Vsaka zahvala akj gre njemu je mogoče da mu mama kaj kupi, kar pa ponavadi je aktualno kaki teden ali dva, in tudi če je to vredno 5.000 sit. V glavnem neracionalno zapravljanje. Se pa tudi vidi, da brat nima spoštovanje pred starši, vseeno mu je kje bosta vzela denar če si kaj želi, skoz hoče imet prav, in vedno njiju uspe obrnit tako kot on hoče. Če bosta starša rekla pojdi se učit bo on reko da bo imel pavzo in bo jo tudi imel, ker tako dolgo sitnari. Tudi ko mu prepovesta da bi šel na računalnik, tudi da ne sme po en mesec, je on čez en dan že na računalniku in sploh ne reagirata. In otrok to ve, ve da njiju lahko obrne in vse doseže. Ponavadi se naredi žrtev, in pol mu ustrežeta. Ker je tudi zelo nagajiv, se večkrat spre z bratom in tudi z mano. Pred mano ima spoštovanje in jaz sem edini v družini, katerega uboga, tudi če bom mu rekel naj pospravi in posesa sobo jo bo, in to trikrat če ne bo dobro. Drugega brata pa neprestano izziva, mu nagaja, brat pa nič ne ukrene. Drugi brat je čisto druga osebnost. On bo se jezil na brata, ampak mlajši brat ga sploh ne bo jemal rasno, nima avtoritete pred njim. Srednji brat je tudi taka osebnost, ko je bolj zaprt vase. Težave mu tudi delajo odnosi, saj če se bo z sošolcem peljal iz šole, in pot traja pol ure bost težko kaj spregovorila. Tudi ko ga pelje moja punca v šolo je celo pot tiho, pa nista sprta in se poznata eno leto. Je tudi nehvaležen, kadar kaj rabi samo reče »pridi sem«, brez hvala, prosim,… tudi do moje punce. Če rabi samo vpraša kdaj gresta, pred tem pa sploh ne, ali ima čas, če sploh gre,…preveč samo umevno jemlje stvari. Pri naši družini je tudi tako, da vse delata starša, in tudi to njiju dodatno jezi. Pospravljanje po kosilu, kopalnica, sesanje, prah. Če bo starš reko kateremu koli bratu naj si posesa sobo, bo zelo težko to naredil. Prej bo šel in oče posesal. Jaz mam rad red v svoji sobi in imam pospravljeno, je pa problem, ker noben od bratov noče ničesar pospravljat, in meni je čudno in nočem, da bi samo jaz pospravljal, če onadva ne rabita. In spet se mama krega na očeta kar kopalnica ni pospravljena, čeprav je to naše delo. Se je zgodilo da pospravimo kopalnico, ampak redko. Ker pa imam jaz bolj rad čisto in pospravljeno (zdravstvo pač ) bi še pospravil, ampak težko je sčistit kopalnico, ko pa gre brat na wc in gre pri mali potrebi pol mimo. In če se skregam na njega, se gre brat potočit k staršema in že sem jaz kriv, kaj se kregam na njega. Ko povem zakaj se je šlo, pa opravičuje mama to z tem da se zgodi in podobni brezpredmetni razlogi. Tudi ko pri kosilu pusti na krožniku pusti za en grižljaj hrane, sem marsikdaj rekel, da bi to lahko pojedel, mama to opravičuje z tem, da oče tudi kdaj pusti in da ima to po njem. Z srednjim bratom ima mama bolj malo konfliktov, ker je on bolj zaprt in dela kar mu rečeš. Tudi če boš mu rekel da naj kuha jajce pet minut bo on gledal na uro. Ni pa nobene stvari , katero bi on naredil sam od sebe, vse mu je potrebno povedat da neradi. In tako velikokrat mam enači to kar jaz naredim z tem kar je on naredil, ampak moje mnenje je, da ne moreš enačit nekaj kar je človek naredil samovoljno in brez da mu je nekdo reko, in če to naredi na ukaz. Je zelo brezosebna oseba, kateri bi težko opisal lastnosti katere so samo njegove. Tako surovo deluje. Mama je pa taka, da se zelo rada kaže v dobri luči, hvali pred drugimi vse kar se da. Hoče izstopat, ali v dobrem, kako ima ona lepo porihtane stvari, ali pa v tem kako je boga. In to je značilno za take ljudi, ali so oni najboljši, ali pa so tako bogi, v glavnem izstopajo. Ima zdravstvene probleme z sklepom, in ona skoz govori kako jo boli in oh in sploh. Jaz in vsi verjamemo da jo boli, ampak ona še vseeno lahko zunaj kida sneg in se sprehaja. Skoraj vsaki dan v trgovino, pol hladilnih stvari katere naj nebi bile skoz v hladilniku (hrenovke, klobase,…pretežno nezdrava hrana). Že zelo zelo dolgo si nista moja brata namazal margarine ali marmelade, kako leto ali več po moje, je se samo klobase, hrenovke po 3 ali 4 ali celo več parov na teden,… srednji brat ima probleme z težo(185cm/120kg), mlajši pa niti ne toliko, ampak bo še imel po moje, ker poje veliko,…res zelo veliko. Po moje je zdaj v razvoju ko prihaja v puberteto in ko bo telo se počasi nehalo razvijat, in ne bo več porabljalo toliko energije za razvoj bo se to pokazalo. Že zdaj napreduje intenzivno na teži, ampak se na zunaj še ne vidi ker je bil pred tem zelo suh. Velikokrat sem mami omenil naj mu pove naj je manj, in ne samo hrenovk,… saj ona mu pove, ampak kaj ko mu jih še dalje kupuje in ko jo brat itak nič ne upošteva kot pri vsem drugem. Premalo trde roke, in preveč razcartanosti. Zanimivo pa je kako se kaj kaže navzven. Če sneži, ne sme bit 5 cm snega, ga je treba že kidat, vse do ceste, še cesto pred bajto je treba kidat,….na zven se rada kaže kot zelo vredu oseba, ampak po moje pretirava z stvarmi kot je kidanje. Lahko je sredi živčnega zloma, ko se prepira z očetom, ampak če jo bo v naslednjem trenutku poklicala sodelavka bo sva sladka in lepo govorila. Kako lahko človek tako govori? Vse nas otroke samo hvali pred drugimi, ponavadi še napihne, doma pa čisto drugega, brez ponosa, hvaležnosti. Jaz sem se vpisal po srednji šoli na fax v LJ, in sem moral zaradi razdalje tam stanovat. Malo mi je zmanjkalo za drugi letnik, zato sem ponavljal, vendar mi ni uspelo. Tako se sem selil domov in zdaj sem eno leto na zavodu, zmes sem naredil pripravništvo in zdaj iščem delo. In neprestano moram poslušat očitke, kako sta starša vložila v mene denar, da nisem dal nič v zameno, da nisem za nobeno rabo,… Drugače pa v družini ni nihče tako spreten kot jaz, če je treba kaj privit,… oče ni tehnični tip, brata tudi ne, jaz pa. Iz balkona sem si naredil leseno hišico in mam tam spalnico, akvarij z omarico,terarij z omarico, pohištvo za sobo in take stvari sem naredil sam iz lesa po naročilu. Mislim tudi, da sem jaz edini ki se sploh vpraša če si kaj želim, ali bosta starša zmogla. Velikokrat sem se pogovarjal z mlajšim bratom in ga vprašal če to res rabi kar si želi, on pa je samo skomignil z rameni in rekel saj vseeno, saj nebom jaz kupil. Srednji brat tudi samo da račun za mobitel in brez prosim/hvala uredi to zadevo. Pri njegovih letih sem imel jaz omejen proračun za mobitel in če je bilo kaj več sem moral sam dodat. Pozna se da sta mene imela dosti bolj na kratko, veliko kuhalnic je na meni polomila na meni, če nisem hotel jest hrane me je kar privezala na stol in sem moral bit nekaj časa v kuhinji in se ni usmilila, dokler ni prišel oče in me odvezal ko sem imel že plave roke. Tudi posodo sem pomival pri 8 letih in pometal,… Zelo jasno mi je bilo povedano da sem za mamo veliko razočaranje, sploh glede šole, ampak sploh pa ne vidi drugih dobrih stvari ki jim imam. Saj človeka se pa ja ne ocenjuje po tem kako šolo ima. In glede razočaranja,… je imela nekaj kart za terme, ki jih je dobila po sindikalni ceni, katere so bile veljavne še dva dni, in jih je bilo 8, in ker ni imel nihče željo se it kopat, in tako jih je bilo preveč, bi verjetno romale v koš. Jaz sem šel in sem se postavil pred terme in jih prodal. Mama mi je rekla naj jih prodam po 500 sit, da bo vsaj nekaj. Prodal sem jih po 1000 sit. S punco sva se spraševala ali naj dam 4000 v žep in ostalo mami. Dal sem ji vseh 8000 ker me je zanimalo kako bo kaj odreagirala, ali bo mi tudi kaj odstopila. Ko sem prišel mi je rekla da ona nebi mogla tega delat, ker bi ji bilo izpod časti, in ponižujoče delo,…tudi meni ni bilo prijetno 2 uri tam prodajat. Vzela je denar in moji punci ko je bila zraven dala 1000 sit, in meni 1000 sit. Brez hvala ali kake druge besede. Seveda ker sem pričakoval več, na vse zadnje sem jaz sploh poskrbel da je papir ki bi šel v koš postal 8000 sit sem ji šel povedat, da sem malo razočaran, da glede na to da sem tam stal dve uri in prodajal, da je za njo to vredno 1000 brez hvala. Tako j se je razjezila v jezi in živčnosti mi porinila tja ostalih 6000. Seveda sem ji ga vrnil in rekel da ne gre za denar ampak za to koliko sem vreden in moja dejanja. Tako je denar raztrgala, meni pa povedala da se morem čez dva dni izselit iz hiše. Zdaj je drugi dan, sicer po mojem ne bom šel, ker sem se z očetom pogovarjal, in se strinja mano, da nekaj ni dobro z mamo, in da bo treba nekaj storiti. Dvakrat je bila sicer pri kliničnem psihiatru, ker je oče prosil zdravnico, da jo naj pošlje, ampak psiholog ve samo njeno plat zgodbe, katera pa je po moje taka, kakšno ona razlaga drugim. Da jo boli, in da jo to jezi,… mogel bi psihiater slišat še mnenje nas, ko živimo z njo, ker ona se zelo drugače obnaša pred drugimi. Tudi do moje punce je vsa sladka, ali kaj ko jo ona ne ocenjuje po tem kakšna je do nje ampak kakšen je človek nasploh. Skoz poudarja kako hoče dat vsem enako ko pride iz trgovine, je pa v zadnjem letu kupila več stvari moji punci kot meni. Tudi ko prinese kako malo pozornost, čokolado npr. jo da njej, in ko vprašam kaj pa tista enakopravnost, pa reče da drugi nismo pridni. Z razliko od drugih v družini mene zanima veliko stvari, se ukvarjam z akvaristiko, fotografijo, sestavljam radijsko vodene avtomobile, teraristiko,računalništvo,… in po vsem tam kar delam zase kot za hobi mi mama očita da nič ne delam. Podobno kot očetu, ker ona vidi v tem neko delo katero se njej ne zdi pametno, drugim pa je to strast in veselje. Sam sem delal zel veliko na področju duševnosti, osebnosti, kako deluje podzavest, prebral veliko knjig, bi na seminarjih, ker mi je to področje precej zanimivo, in na enem seminarju sem slišal marsikaj, kar tudi vidim v njej.