Pozdravljeni! Pišem ker me zanimajo malo vaša mnenja o situaciji v kateri se nahajam, jaz in družina. Res sem napisal kar nekaj, ampak upam da se bo vsaj komu dalo prebrat in mi dat kaki nasvet, ker sem ga res potreben. Havla v naprej! Smo 5 članka družina, oče mati, poznih srednjih let, jaz kot najstarejši sin (23) in dva mlajša 19 in 13 let. Vse se bo večinoma vrtelo okrog moje mame. Gre se namreč, ker ima zelo zakomplicirano osebnost, katera se kaže v odnosih, in ker so ravno odnosi največji problem bom kar opisal situacijo na ta način (poizkušal bom bit kar se da objektiven). Pred očetom nima spoštovanja, ga ne ceni, in mu naloži mnogo preveč dela. Zaradi poklica(univerzitetni) in kvalifikacij, ima v služb in natrpan urnik in zelo razgibano, ne monotono delo, poleg službenega dela pa opravlja tudi pogodbena majhna dela pri drugih firmah, katere mu tudi vzamejo nekaj časa. Je še predsednik športnega kluba, kar zahteva še dodatno nekaj njegovega časa. Seveda to prinese v družinski proračun tudi nekaj denarja, katerega ni malo, je pa njegov delež približno od 75-60% dohodkov, ostali del je mamin. Odnos do njega pa je včasih že zaničevalen, neprestano ga graja. Od službe do doma ima 7 km, in če ga po 15 min ni doma ga že kliče na mobitel, kje hodi, da bo kosilo hladno in je jezna na njega. Tudi glede denarja je mama stalno jezna ker ga »primanjkuje«, ampak jaz mislim, da ga je dovolj, le slabo se razpolaga z njim. Z njim seveda razpolaga ona, ampak to prekomerno. Več o tem kasneje Ponavadi mu tudi naroči kakšno stvar katero bi naj opravil npr. med malico, po službi, in normalno da se zgodi, da človek pozabi. Če se to zgodi ga že takoj zmerja, kako je lahko pozabil, da se to njej ne more zgodit, da je čisto sklerozen kot njegova mati, da naj gre raje zdravniku da mu nekaj predpiše,… Moj komentar na to je, da je normalno da človek kaj pozabi, res je da ona manj pozabi, ampak njej nihče ničesar ne naroči, ona ve kaj mora kupit in to kupi, če pa ne kupi pa nihče ne pogreša, da bi reko da je pozabila. Če pa ti človeku NAROČIŠ kaj še mora kupit, pa mu je to bilo naročen, in to ni imel on v svoji glavi pred tem in normalno da takšne stvari hitreje pozabiš in si jih težje zapomniš. Nekaj dela ima tudi za klub, in to je njemu hobi, njo pa vedno jezi zakaj toliko dela za to,…nikakor ne razume da mu je to strast in hobi in da to rad dela. Tako ga vedno kliče kje je, kaj dela, namesto njega odloča kam bo šel, če bo sploh šel, tudi glede odločitev,… saj ga vpraša, in če se strinja je ok, če se ne pa kar po svoje naredi. Iz katerega koli nadstropja v hiši kriči kje je, kaj dela, naj pride gor, tudi če nič ne rabi, trka po radiatorjih, in pol se spet krega kako to da ne sliši , da jo sosedje slišijo,…oče sploh ne more uveljavljat svoje volje, želje, včasih že zgleda da je kot kužek. Težko pa ji kaj pove, ker pol pa se spet začne znašat nad njim, mu jemlje ključe od avta ko mora it delat,… In ko tako ali tako večina časa ko je zaposlen ko je doma dela za denar, mu ne da mira. In vedno mora imeti prav. Tudi če njeni nasprotujejo vsa fizična spoznanja in zakoni ona trdi da ima prav. Se je zgodilo da je delala nekaj iz moke, in je imela nekaj na nosu. Seveda sem ji povedal v smehu da ima na nosu »muco« in ona kar plane name in se obriše v mojo majico. Jaz se seveda razjezim in ji rečem kaj mi dela,… ko pogledam je bila res to kroglica iz moke, ampak je bilo zelo slično in podobno »muci«, in ona je izjavila in to še zdaj izjavlja da se njej NE MORE zgodit da bi ji ostal delček nosne vsebine(mam težavo z imenom tega sluza…he he ). In to govori tako prepričljivo in ne odstopa od svojega mnenja. Ona mora imeti vedno prav. Tudi je neprestano kliče na vedeževanje, in v tisto verjame kot pribito, in pol skoz ponavlja kar je slišala in da se bo to zgodila in je čisto noter v tem. Po drugi strani skoz tarna kako je malo denarja, kupuje pa polovico nepotrebne hrane, šare, in očetu ne pusti delat ko gre za denar. Pravi da če dela mu naj tudi plačajo, dan danes pa so privatniki taki, da kaki mesec ali več rabijo, da ti denar nakažejo. Ponavadi ni dneva, da se mama nebi drla na očeta, ali na koga drugega. In to so že taki histerični napadi. Velikokrat se je zgodilo da je kaj polomila, celo z nožem je že grozila, ga potiskala v vrata da se je polomila šipa, ga udarila,… Najmlajši brat je v osnovni šoli, in se zelo ne rad uči. Uči se samo takrat kadar se more in ga starša ne malo da prisilita, oz. se oče uči z njim. In pol kadar pride slaba ocena se mama spet jezi na očeta kako ga je to učil, da nič ne zna, in da je ona tako vedla da bo slabo pisal,… v glavnem za otroka ni nobene spodbude. Tako se je tudi zgodilo da je že prikril slabo oceno. Pol ko se je izvedela je seveda spet bil jezna, ampak pol je še naredil dodatni pritisk na otroka, mu govorila da naj gre od hiše, da bo ga dala v poboljševalnico in v dom,… brat je star 13 let, prihaja v puberteto in take besede sigurno niso na mestu. Vzgoje sploh nima. Vsaka zahvala akj gre njemu je mogoče da mu mama kaj kupi, kar pa ponavadi je aktualno kaki teden ali dva, in tudi če je to vredno 5.000 sit. V glavnem neracionalno zapravljanje. Se pa tudi vidi, da brat nima spoštovanje pred starši, vseeno mu je kje bosta vzela denar če si kaj želi, skoz hoče imet prav, in vedno njiju uspe obrnit tako kot on hoče. Če bosta starša rekla pojdi se učit bo on reko da bo imel pavzo in bo jo tudi imel, ker tako dolgo sitnari. Tudi ko mu prepovesta da bi šel na računalnik, tudi da ne sme po en mesec, je on čez en dan že na računalniku in sploh ne reagirata. In otrok to ve, ve da njiju lahko obrne in vse doseže. Ponavadi se naredi žrtev, in pol mu ustrežeta. Ker je tudi zelo nagajiv, se večkrat spre z bratom in tudi z mano. Pred mano ima spoštovanje in jaz sem edini v družini, katerega uboga, tudi če bom mu rekel naj pospravi in posesa sobo jo bo, in to trikrat če ne bo dobro. Drugega brata pa neprestano izziva, mu nagaja, brat pa nič ne ukrene. Drugi brat je čisto druga osebnost. On bo se jezil na brata, ampak mlajši brat ga sploh ne bo jemal rasno, nima avtoritete pred njim. Srednji brat je tudi taka osebnost, ko je bolj zaprt vase. Težave mu tudi delajo odnosi, saj če se bo z sošolcem peljal iz šole, in pot traja pol ure bost težko kaj spregovorila. Tudi ko ga pelje moja punca v šolo je celo pot tiho, pa nista sprta in se poznata eno leto. Je tudi nehvaležen, kadar kaj rabi samo reče »pridi sem«, brez hvala, prosim,… tudi do moje punce. Če rabi samo vpraša kdaj gresta, pred tem pa sploh ne, ali ima čas, če sploh gre,…preveč samo umevno jemlje stvari. Pri naši družini je tudi tako, da vse delata starša, in tudi to njiju dodatno jezi. Pospravljanje po kosilu, kopalnica, sesanje, prah. Če bo starš reko kateremu koli bratu naj si posesa sobo, bo zelo težko to naredil. Prej bo šel in oče posesal. Jaz mam rad red v svoji sobi in imam pospravljeno, je pa problem, ker noben od bratov noče ničesar pospravljat, in meni je čudno in nočem, da bi samo jaz pospravljal, če onadva ne rabita. In spet se mama krega na očeta kar kopalnica ni pospravljena, čeprav je to naše delo. Se je zgodilo da pospravimo kopalnico, ampak redko. Ker pa imam jaz bolj rad čisto in pospravljeno (zdravstvo pač ) bi še pospravil, ampak težko je sčistit kopalnico, ko pa gre brat na wc in gre pri mali potrebi pol mimo. In če se skregam na njega, se gre brat potočit k staršema in že sem jaz kriv, kaj se kregam na njega. Ko povem zakaj se je šlo, pa opravičuje mama to z tem da se zgodi in podobni brezpredmetni razlogi. Tudi ko pri kosilu pusti na krožniku pusti za en grižljaj hrane, sem marsikdaj rekel, da bi to lahko pojedel, mama to opravičuje z tem, da oče tudi kdaj pusti in da ima to po njem. Z srednjim bratom ima mama bolj malo konfliktov, ker je on bolj zaprt in dela kar mu rečeš. Tudi če boš mu rekel da naj kuha jajce pet minut bo on gledal na uro. Ni pa nobene stvari , katero bi on naredil sam od sebe, vse mu je potrebno povedat da neradi. In tako velikokrat mam enači to kar jaz naredim z tem kar je on naredil, ampak moje mnenje je, da ne moreš enačit nekaj kar je človek naredil samovoljno in brez da mu je nekdo reko, in če to naredi na ukaz. Je zelo brezosebna oseba, kateri bi težko opisal lastnosti katere so samo njegove. Tako surovo deluje. Mama je pa taka, da se zelo rada kaže v dobri luči, hvali pred drugimi vse kar se da. Hoče izstopat, ali v dobrem, kako ima ona lepo porihtane stvari, ali pa v tem kako je boga. In to je značilno za take ljudi, ali so oni najboljši, ali pa so tako bogi, v glavnem izstopajo. Ima zdravstvene probleme z sklepom, in ona skoz govori kako jo boli in oh in sploh. Jaz in vsi verjamemo da jo boli, ampak ona še vseeno lahko zunaj kida sneg in se sprehaja. Skoraj vsaki dan v trgovino, pol hladilnih stvari katere naj nebi bile skoz v hladilniku (hrenovke, klobase,…pretežno nezdrava hrana). Že zelo zelo dolgo si nista moja brata namazal margarine ali marmelade, kako leto ali več po moje, je se samo klobase, hrenovke po 3 ali 4 ali celo več parov na teden,… srednji brat ima probleme z težo(185cm/120kg), mlajši pa niti ne toliko, ampak bo še imel po moje, ker poje veliko,…res zelo veliko. Po moje je zdaj v razvoju ko prihaja v puberteto in ko bo telo se počasi nehalo razvijat, in ne bo več porabljalo toliko energije za razvoj bo se to pokazalo. Že zdaj napreduje intenzivno na teži, ampak se na zunaj še ne vidi ker je bil pred tem zelo suh. Velikokrat sem mami omenil naj mu pove naj je manj, in ne samo hrenovk,… saj ona mu pove, ampak kaj ko mu jih še dalje kupuje in ko jo brat itak nič ne upošteva kot pri vsem drugem. Premalo trde roke, in preveč razcartanosti. Zanimivo pa je kako se kaj kaže navzven. Če sneži, ne sme bit 5 cm snega, ga je treba že kidat, vse do ceste, še cesto pred bajto je treba kidat,….na zven se rada kaže kot zelo vredu oseba, ampak po moje pretirava z stvarmi kot je kidanje. Lahko je sredi živčnega zloma, ko se prepira z očetom, ampak če jo bo v naslednjem trenutku poklicala sodelavka bo sva sladka in lepo govorila. Kako lahko človek tako govori? Vse nas otroke samo hvali pred drugimi, ponavadi še napihne, doma pa čisto drugega, brez ponosa, hvaležnosti. Jaz sem se vpisal po srednji šoli na fax v LJ, in sem moral zaradi razdalje tam stanovat. Malo mi je zmanjkalo za drugi letnik, zato sem ponavljal, vendar mi ni uspelo. Tako se sem selil domov in zdaj sem eno leto na zavodu, zmes sem naredil pripravništvo in zdaj iščem delo. In neprestano moram poslušat očitke, kako sta starša vložila v mene denar, da nisem dal nič v zameno, da nisem za nobeno rabo,… Drugače pa v družini ni nihče tako spreten kot jaz, če je treba kaj privit,… oče ni tehnični tip, brata tudi ne, jaz pa. Iz balkona sem si naredil leseno hišico in mam tam spalnico, akvarij z omarico,terarij z omarico, pohištvo za sobo in take stvari sem naredil sam iz lesa po naročilu. Mislim tudi, da sem jaz edini ki se sploh vpraša če si kaj želim, ali bosta starša zmogla. Velikokrat sem se pogovarjal z mlajšim bratom in ga vprašal če to res rabi kar si želi, on pa je samo skomignil z rameni in rekel saj vseeno, saj nebom jaz kupil. Srednji brat tudi samo da račun za mobitel in brez prosim/hvala uredi to zadevo. Pri njegovih letih sem imel jaz omejen proračun za mobitel in če je bilo kaj več sem moral sam dodat. Pozna se da sta mene imela dosti bolj na kratko, veliko kuhalnic je na meni polomila na meni, če nisem hotel jest hrane me je kar privezala na stol in sem moral bit nekaj časa v kuhinji in se ni usmilila, dokler ni prišel oče in me odvezal ko sem imel že plave roke. Tudi posodo sem pomival pri 8 letih in pometal,… Zelo jasno mi je bilo povedano da sem za mamo veliko razočaranje, sploh glede šole, ampak sploh pa ne vidi drugih dobrih stvari ki jim imam. Saj človeka se pa ja ne ocenjuje po tem kako šolo ima. In glede razočaranja,… je imela nekaj kart za terme, ki jih je dobila po sindikalni ceni, katere so bile veljavne še dva dni, in jih je bilo 8, in ker ni imel nihče željo se it kopat, in tako jih je bilo preveč, bi verjetno romale v koš. Jaz sem šel in sem se postavil pred terme in jih prodal. Mama mi je rekla naj jih prodam po 500 sit, da bo vsaj nekaj. Prodal sem jih po 1000 sit. S punco sva se spraševala ali naj dam 4000 v žep in ostalo mami. Dal sem ji vseh 8000 ker me je zanimalo kako bo kaj odreagirala, ali bo mi tudi kaj odstopila. Ko sem prišel mi je rekla da ona nebi mogla tega delat, ker bi ji bilo izpod časti, in ponižujoče delo,…tudi meni ni bilo prijetno 2 uri tam prodajat. Vzela je denar in moji punci ko je bila zraven dala 1000 sit, in meni 1000 sit. Brez hvala ali kake druge besede. Seveda ker sem pričakoval več, na vse zadnje sem jaz sploh poskrbel da je papir ki bi šel v koš postal 8000 sit sem ji šel povedat, da sem malo razočaran, da glede na to da sem tam stal dve uri in prodajal, da je za njo to vredno 1000 brez hvala. Tako j se je razjezila v jezi in živčnosti mi porinila tja ostalih 6000. Seveda sem ji ga vrnil in rekel da ne gre za denar ampak za to koliko sem vreden in moja dejanja. Tako je denar raztrgala, meni pa povedala da se morem čez dva dni izselit iz hiše. Zdaj je drugi dan, sicer po mojem ne bom šel, ker sem se z očetom pogovarjal, in se strinja mano, da nekaj ni dobro z mamo, in da bo treba nekaj storiti. Dvakrat je bila sicer pri kliničnem psihiatru, ker je oče prosil zdravnico, da jo naj pošlje, ampak psiholog ve samo njeno plat zgodbe, katera pa je po moje taka, kakšno ona razlaga drugim. Da jo boli, in da jo to jezi,… mogel bi psihiater slišat še mnenje nas, ko živimo z njo, ker ona se zelo drugače obnaša pred drugimi. Tudi do moje punce je vsa sladka, ali kaj ko jo ona ne ocenjuje po tem kakšna je do nje ampak kakšen je človek nasploh. Skoz poudarja kako hoče dat vsem enako ko pride iz trgovine, je pa v zadnjem letu kupila več stvari moji punci kot meni. Tudi ko prinese kako malo pozornost, čokolado npr. jo da njej, in ko vprašam kaj pa tista enakopravnost, pa reče da drugi nismo pridni. Z razliko od drugih v družini mene zanima veliko stvari, se ukvarjam z akvaristiko, fotografijo, sestavljam radijsko vodene avtomobile, teraristiko,računalništvo,… in po vsem tam kar delam zase kot za hobi mi mama očita da nič ne delam. Podobno kot očetu, ker ona vidi v tem neko delo katero se njej ne zdi pametno, drugim pa je to strast in veselje. Sam sem delal zel veliko na področju duševnosti, osebnosti, kako deluje podzavest, prebral veliko knjig, bi na seminarjih, ker mi je to področje precej zanimivo, in na enem seminarju sem slišal marsikaj, kar tudi vidim v njej.