SoloPorTi

Kar se tiče mene... Je tko ko je... če sm slabe vole, se nemaram Če sm pa dobre, se mam pa rada... drugač sm pa mičkn lena, gobčna pa neučakana!!!

hey sami znani... hehe ... čeprow ene par je pa mičkn zgrešenih... sam kaj morš tkole je... hehe glede une komplisceranosti pa... tist kkr mi povemo je zmeram prow! pa sevede smo najboljši organizatorji... hehe

Aries... hm... se mi zdi da smo ovni uačsih mal... hm... kako nej to povem... zakomplicirani? hm... zdej sm sebe ocenla...

A je vojna kdaj kej rešila? POMOJE NE! A vojna dons kj rešuje? POMOJE DA NE! A bo zarad vojne svet rešen v prihodnosti? POMOJE DA NE!!! x!x Kje je sploh pol smisu tega sranja??? NI GA!!! WORLD PEACEëeeee!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

No bom še jst tole mal pokomenterala... No mi smo se na to temo (droge) odločil posnet film... k je nakonc tud dobr izpadu, sam mi nismo nardil srečnga konca (glavni junak je umru...) Mel smo pa en manjši problem... smo najstniki ne... stari 14, 15 let in na začetku nam noben ni verju... da mi tok stari otroc razummo kaj lahko droge nardijo... da smo zato še "premejhni"... Ja no sej pol po eni strani... čudn da folk zapade u ta shit, če mu pa noben ne zaupa pa ga noben ne spoštuje??? u večini primerov gre to za mlade ldi k maj dost lajfa... sej usi vemo kaj je puberteta in to... sam kaj pa če bi se mal mi okol ozrl pa pogledal kwa se dogaja??? No ok dej sm pa izpadla ko filozof... Za konc pa še ena misu iz filma: ŽIVLJENJE JE SESTAVLJENO IZ VZPONOV IN PADCEV. NAŠ ŠČIT POSTANE POD PRITISKOM MOČNEJŠI, A NI VEDNO TAKO - ŠČIT LAHKO TUDI POČI! vEDNO STA 2 ODLOČITVI: POBRATI SE IN ŽIVETI NAPREJ ALI PA PUSTITI ŽIVLJENJU DA TE POVOZI!!! ODLOČAMO SAMI! iN KAKŠNA JE TVOJA ODLOČITEV? x!x

Davno Prah zakril je ves moj svet, Na obzorju videti ni zvezd, Grajski stolp pa še stoji, davno poln je bil ljubezni. Le kamnite stopnice so ostale, Prašne, mrzle brez ograde, Ni poti na grajski stolp, ostaja le otroški bol. Pa kaj bi mi ograda? Kje je tista tvoja nežna roka, Da spet varno vodila bi do vrha, Brez naporov, vsa čvrsta. In kje oči oboževane, Materinske, nežne, da te gane, Skupaj z mojimi zrle so v daljavo, Nekoč polno radosti planjavo. Mati, spomniš se teh dni, Ko brisala solze si si? Kaj bi dala, Da b imela, Kar takrat sem zavrnila, Ko pogled sem odvrnila, Nežno roko izpustila, Solzo na licu ti pustila. No tale je ena mojih boljših... napisana pa u eni ornk depresiji... jej

Hm... A si stoprocentn?

"Mislimo, da spoštujemo bolečino. Bolečina ni vredna spoštovanja, velika postane samo tisti trenutek, ko jo premagamo." - Hans Habe