Razmišljam o temi v zvezi t remo in strahovi.Tega je vedno več.Šolanje pred 20 leti je bila še zabava. Odditi vsak dan za gimnaziske zidove mi je pomenilo nekaj zanimivih ur, nekaj smešnih profesorjev, včasih kakšno stisko, sicer pa druženje s sošolci,stiski rok z mojim možem (no šele kasneje).V nobenem primeru pa ne strahov in depresij,blokad ali kaj podobnega.Mislim, da moramao mi vsi pričeti delovati na temljnih spremebah v družbi.Otroštvo naših naslednjikov postaja tretja svetovna vojna, saj gre malček v šolo z istimi občutki kot včasih kurirček čez ali na sovražno ozemlje. Ljudje...kaj postaja iz nas.Vidimo le denar,materijalne dobrine,ki nam jih vsiljuje propaganda,naše otrrrrroke pa spravljamo v šoke, da bi jih pripravili na nekontrolirano zapravljanje in zasedanje nekih pomembnih delovnih mest na katrih ti gre potem vsak dan glava.Otroci ne dajte se in bojte se ne starih ne šole,vi še niste zastrupljeni....
