Desire

a ne ga lomt moj agent za stike z javnostjo , dobr da te imam

še sm na tem planetu, samo internet mi malo nagaja ....

ja pa kaj še ... ne rabim nabildanih nigerjev :xx!: eno visečo mrežo...pa morje ...pa vetr...pa ...

Ja ne, če je pa res tolmuni, pa ptičje petje, pa trava..... pa žafrani pa je to to...

Ja maš prav, največjo inspiracijo doživljaš v miru in takrat maš tud najvišji nivo čutenja, čeprav sčasoma lahko na isti način funkcioniraš kjerkoli, če si sam v sebi sposoben preklopit sebe na nirvano..... tud če si v hrupu. Je pa res narava, nenavadni kraji in zvoki narave tud če so glasni... takrat najlažji najdem stik sama s sabo in se povežem z vesoljem.

Ne še bomo pa kmal na smučanju mislm

Zato je pa zdej tolk mladih klošarjev na cestah, jst sem se pa že spraševala, zakaj se to dogaja pa vsi tolk vijolično avro oddajajo .... ja maš prou, dobr, da si se vklopil , jst se ne bi nikoli spomnila, da zaradi Indigo revolucije tolk dolga plačilna lista socialnih podpor. Sej smo res čist neprilagojeni in neznosni in nevzdržni, a ne Indi, Miško

ja seveda ti sam povej kakšna hočeš.

ja neponovljiv do konca Ej ne se hecat, prosm te Sej te bom pozdravla, k bom prespala na kakšni haciendi, k boš zjutrej prštopal mim, te povabm na zajtrk

kolk si pa ti prijazen, kr stopila sm se.... kva pa to pomen a si hotu napisat brez tebe al kaj

Glej ga kaj si pa zdej naredu, še citirat te ne morem več. Sm vidla te poroke ja ... Sam jst ne morem pre Elvisa zdej, a veš... ha, ha.... ga greva pa pogledat, pa v Mehiko Kam pa se je Nolsi izgubil?

Uf.... Indi, sam na izlet bova šla O.k., bo še velik lepš, verjem.... Elvis pa enkrat drugič pir pa hamburger pa ostane... Pa imena tvojga planeta tud še nismo zvedel? Ja zjutraj se boš zbudil kot marsovc Veneri.

So že vibracije v zraku, a čutš Indi? Počas se bo začel....

H Elvisu? A tko mislš pogledat mal....

Nolsi boš že vidu kaj naklepamo dons ponoč se kr priprav.

Kmal, kmal......... brez mobitelov... absolutno gledat klopotače pa škorpijone pa pajke proučevat U Vegasu pa ti vodiš

Najhujš je mim druge variante ni, to vemo vsi !!! ki smo tuki gor, z vsemi dogodki na vseh področjih življenja. Zdaj sam še . plujemo v miren pristan z barko.

Pekel ja , sam ko ugotoviš enkrat, da ni bistveno da se to dogaja, da je velik lažje funkcionirat v harmoniji in notranjem miru pol pa tud pride eno velko olajšanje, res pa je da v tistih najhujših trenutkih začneš premišljevat, kaj se pravzaprav dogaja s tabo. Pa da poznaš še koga je tud dobr! Res včasih ne veš več kam, pol pa rečeš, jst hočem sam resnico, sam resnico, pa ti začne kdo filozofirat, pa kaj je sploh resnica?.... Včasih sm se na pol na tla metala, da sm komu kakšno stvar dokazovala, ker sm vedla, da ni tko kot govori, dons pa se sam še nasmejem, ker vem, da je tko brezveze izgubljat energijo in da lahko stvari izpelješ na bolj diplomatski način.

Mmmm, pa ne niti ne, v letih mogoče ne čez 15 let, čez stoletja, tko kot je zdej manifestacija misli.... misel..... pa je že tukej..............uresničitev nekaj pomisliš....se že zgodi nekaj si zamisliš...........čarobni trenutek........ je že tukaj mogoče ne bo več pošiljanja sporočil po mob. čez nekaj časa, sam še telepatija

Ni nobenga big deala Nordika, calma Mi nismo glih rojeni leta 2000, tko da tisti, ki so takrat dvomim, da bi pisal na tale forum, tisti bi si čez ene 15 let v principu začel dopisovat, ampak si ne bodo, veš zakaj ne? Ker bo takrat že itak vse jasno in logično in se bo vse odvijalo že s hitrostjo misli, mogoče niti mobitelov ne bodo rabl več, prišlo bo tud do tega. Zato samo pa mi tuki, k si mamo ful za povedat in pa led prebijat! So dimenzije, ki jih mi vsi skupaj še odkrivamo in mogoče porabimo več moči kot novorojeni po letu 2000, ampak vseeno, čutim, da se vse zmer bolj skoncentrirano in pospešeno dogaja. Ne vem jst ne morem pisat tko, da rečem tole pa tole sm naredila, zato sm jst indigo, tud mi ni do tega, da bi natančno navajala primere ta trenutek, ko me bo pa zagrabl jih pa bom, pa boste vidl. Verjamem, da tole kr pišem eni ne štekajo nč, ampak se mi niti ne da ful razlagat,ker me to že občasno mal utruja, tisti, k štekajo štekajo... En primer, pred kratkim: obstajala je ena oseba, meni sicer zelo blizu, ki ni bla več med pogovorom sposobna sedet na miru zraven mene in mi gledat v oči, ker so jo moje oči brale v dno duše in kljub temu, da ni bla indigo, je vedela ves čas. da je men vse jasno in me je rajš proglasila za "ludo", kot pa da bi me gledala v oči. Meni so laži hujše, kot da bi me rezali z nožem živo. Enostavno začutm energijo sam včasih mam sama pol največje probleme, ker mogoče v čustvenih vezah pa so zraven še druge stvari in obstajajo momenti, vsaj pr men so, ko sem kljub čutenju odrinla vse skupaj stran in se pretvarjala, da je resnica drugačna, na lastno trpljenje pol... Včasih se počutm kot da bi bla že dvesto let na svetu in da mi je že vse kristalno jasno. Odkar se spomnim pa sem se spraševal o smislu obstoja, vem, da sem bla stara komaj par let , ko sem se ukvarjala z mislijo na smrt in zakaj sploh živimo, če pol itak umremo. Ful sem premišljevala o smrti in vem, da so bli čist obupani z mano, ker niso vedel kaj mi je. Zdaj mam pa eno nečakinjo, ki je stara 5 let in sm čist na isti valovni z njo, sploh ne rabva govort, mala šteka vse...

Ja... Ne smem sploh pomislt na Mehiko, ne vem zakaj sm jo sploh omenla, k bi kr vse spustila iz rok takoj in šla tja. Mi potegne do konca, sploh obstajajo države, kjer se počutim ful domače, se energetsko ujamem z njimi, ne preostre, take nežne, v Grčiji na otokih sem sproščena, al pa kje ful visoko v hribih tud, ker je vse tko "čisto" neokrnjeno in se čutim blizu... A ste že kdaj premišljevali, zakaj vam je kje tko lepo drugje pa ne? Me trga do konca na eno dolgooooooooo popotovanje. Zdajle pa sploh za ene dva mesca, mam tak obdobje, da bi se mi kr prileglo. Tko kot vidva z Miškotom, jst temu ne bi rekla bežanje to ni beg . Potovanja majo en tak svoj čar , se spreminjaš, pa ugotoviš velik stvari , pa se spreminjaš. Velik... Jst si sicer predstavljam, da živim, kjer živim v tej državi, ne bi si pa mogla predstavljat, da kr ne vem obtičiš in ne greš pr vseh teh prostranstvih zemlje nč naokrog. Al pa da 15 let hodiš skoz na en in isti mest na morje, pa če je še tko lepo, ma men se utrga. Sem pa brala ene par knjig o tem, kako je hudo za ljudi, ki ne živijo stalno v državi, kjer so se rodili, ampak nekje v tujini in njihova duša pravzaprav ves čas hlepi po rodni zemlji na en način in je dosti že da stopijo nanjo za par dni, se prepojijo z njeno energijo in jim je že lažje v srcu. Pa poznam nekaj takih ljudi, ki so sprejeli življenje drugje in vse, ampak pridejo trenutki, ko morjo takoj odidet "domov" v njihov pravi dom. Zato včasih premišljuje, da za stalno pa ne bi glih živela kje drugje, ampak potovanja pa so super.

Kaj a je dons prazna luna pa prebliski uletavajo.... ha, ha Ne rajš Mexico pol kaktusi pa boljš atmosfera

Nor občutek!!!