Desire

to je pa totalno res, tle pr nas res nimaš miru, kakšen bolj oddaljen mest od domačega, pa še to Slovenija je tolk miniaturna, da hitr kje koga srečaš. Jst sem tud vedno hotla tko živet in mi je bil to v največji užitek iti nekam v tujino in tam uživat, moj part. pa je bil obseden s tem, da je treba povsod koga poznet in je vedno povsod navezoval stike, ker je ful družaben in se je že s kom zmenil za oglede, če pa ni nobenga poznal je pa koga našel, ker se je itak z vsakim pogovarjal in je takoj kakšno družbo privlekel, jaz pa sem safrala zraven, ker sm hotla mir, pol na konc k sm ugotovila da to ni to, mi je blo pa itak boljš, da je blo čimveč ljudi zraven. da se mi ni blo treba kregat za banalne stvari in človeku dokazovat, da to, če rad odkrivaš življenje na drugačen način in nisi vedno obkrožen z ljudmi, pač ni asocialnost, ampak želja po skupnem predajanju in da tišina v resnici ni dolgčas ampak neverbalna ljubezen. Ampak to razlagat nekomu, ki ne razume ne hvala, not ever again

Tud jaz ne maram serviranja na pladnju, A se hecaš mal Indigo, da iščeš mamo v partnerki? Razčisti odnose z mamo, očimom, teo, strisi, sosedi in jim odpusti vsem odpusti sebi pa bo. Sicer pa je kreganje najbolj izčrplujoča, uničevalna in za zdravje nevarna norost. Lepše je harmonija, mir in ravnotežje. Jaz čeprav tega nisem še nikol mela v vezi, zdaj vem, da je to to in mi vsi ne iščemo ideala, iščemo nekaj kar nam pripada in ne bomo pristali na nič manj, a se strinjate? Sicer pa eno je kreganje, drugo pa konstruktivni pogovori, ki odpirajo nove dimenzije in vidike. Včeraj je bil lep dan pa turobna energija na forumu, dons pa deževen dan pa veselo razpoloženje. A ostali ste u redu? Miško, če nekaj narediš proti svojim potrebam, lahko sicer temu rečeš delno izkazovanje ljubezni, sam vprašanje kolk daleč boš sebe tukaj spustil, če veš kaj mislim? Nočem moralizirat, saj smo vsi gledal porniče kdaj sam zdaj vprašanje spet s katerega vidika to gledaš, kot eno golo natepavanje na sliki premikajočih se razvrednotenih kupov mesa, kjer čustva ne igrajo nobene vloge al pa ene za tvoje pojme lepo izoblikovane kreature, ki pomagajo tvoji domišljiji in te vzburjajo. Vse je odvisno z vidika percepcije in dimenzije. Ne morem več komentirat tega.. Če koga zanima, V Naklem pr Kranju potekajo v enem centru zanimiva predavanja vsak dan je nekaj: Duhovnost našega vsakdana ( glavna tema je vijolični žarek preobrazbe), pa zavestno sanjanje itd. Jst včasih grem in je zanimivo, če kdo hoče mu pošljem na mejl spored.

Veselo Valentinovo vsem skupaj, ful noro vidim, da si vsak dan dopisujete, jjst pa sem v totalni gužvi te dni... Kolk lepo si pa tole napisal. Ko sem brala vse skupaj sem prvič v življenju pomislila ob eni taki konkretni analizi svojega življenja, da kar se tiče moške strani, ni blo še nikogar, ki bi lahko res rekla to je to.. Od kar pomnim poslušam komentarje, da sem preobčutljiva, to predvsem, nedružabna, ker se mi pač vedno manj da mlatit prazno slamo kar z nekom, sam zato, da pač nisem doma in je blazno "treba" iti v družbo, ker je to normalno...muhasta in se družim sam z ljudmi, s katerimi se želim, ker pač že na en kilometr začutim, kdo je kdo, kdo blefira in kdo ne. Res pa je, da sem v zadnjih letih močno omejila krog ljudi, ampak jst zarad tega res nisem osamljena, enim pa je to absurdno in me imajo za: oholo, naduto, sebično, kaj še ne vem res...hvala bogu za dobre moje ženske prijateljice in podporo v službi, ki je vedno bolj razumevajoča in obsijana s svetlobo. Kar pa sem te hotla vprašat je al misliš, da je sploh možna harmonična ljubezen z osebo nasprotnega spola, ki ni "indigo", glede na to, da je svet dojemanja drugačen. Kakšni ste bili kot otroci, hiperaktivni? Jaz ne, vem sam, da sem imela blazne težave z vključevanjem v družbo, na mlada leta imam bolj slabe spomine in sem bla bolj volkulja samotarka, nerazumljena od sveta in sebe, zdaj pa vsaj sama sebe razumem. Kje vi pobirate te smeškote vsi, meni noče zagrabit, pa kar tekst se mi briše nekaj, čudno.pa še prostora mi je zmanjkal super

ha, ha to si pa dobr napisal, zdaj smo že trije,ja priključujem se klubu, ki ne verjame v zgolj zadovoljevanje telesnih potreb in upam, da se jih bo še čimveč prijavilo, potem pa res lahko ustanovimo klub, ga poimenujemo in začnemo širiti ljubezen in harmonijo in poučevati ljudi, potem bo mogoče v začetzni fazi še več ločitev, ker bodo ljudje ugotovili, da niso s pravo osebo, bo pa lažje za nove generacije, ki jim je itak vse skupaj bolj jasno in niso več tko materialistično naravnani. Ples ljubezni ali ples energij pa sem uporabila samo drugo besedo, ker tolk ne maram te besede " seks", uf kolk je ne maram. Ples ljubezni, razlagaj si kakor hočeš: držanje za roke, ljubkovanje dveh teles ali pa ljubezenski odnos višjih dimenzij, ki seks vsekakor ni, ampak je veliko več od tega. Potem tudi ti ni treba več premišljevati, kot moški s kakšnega vidika boš gledal druge ženske, z vidika strasti in seksualnosti, prav gotovo ne, ker živiš v čisti ljubezni s svojo ljubljeno in si eno, živiš, prakticiraš ljubezen in tega izven sebe sploh ne rabiš več iskati, ne rabiš več pornografije (zdaj bom verjetno dobila kup replik ), ničesar, ker živiš v popolnosti. Tud jaz se z včerajšnjim dnem priključujem klubu samskih in se strinjam z vami, bolje je biti sam sam, kot sam v dvoje, ni hujšega kot nenehno poslušanje o ljubezni in ne živeti v skladu s tem oziroma prave ljubezni sploh ne odkriti. Mene, npr. blazno prizadane, ko sem npr. v neki družbi in so pari in potem moški, ki naj bi bil " srečno zaljubljen " ima otroke itd čutim njegovo naklonjenost meni, čutim, kakšno energijo začne oddajati do mene in to mi je blazno grozno in potem moj naslednji korak ponavadi je, da se začnem ukvarjat z njegovo ženo ali punco in odpirat skupne teme, moškega pa do konca zablokiram. Še hujše pa je, če si v taki situaciji in to naredi tvoj partner ali pa nenehno to počne in potem ljudem je ponavadi vse "normalno", ker saj se pač samo pogovarja, ti pa stvari čutiš drugače. Kolk je modro nebo danes, a ste pogledal ven, gledam direktno na Krvavec, ampak je že pozno danes za smučanje.... Grem ven.

Pozdrav vsem skupaj, sem na novo včlanjena tukaj in bi se vam kar pridružila, če me sprejmete v družbo....Sicer sem tud jaz Indigo, ampak, ker je ta psevdonim že oddan bom ostala kar pri Desire. Imate zanimive teme o ljubezni; rada bi pisala o tem... Če je med vami še kdo, ki verjame v čisto nedolžno, brezmadežno in večno harmonijo in ljubezen. Tudi jaz sem se včasih udeleževala norih žurov in zabav in nekak sem že zlo zgodaj začela čutit, da moji čuti in moja duša ni zadovoljena. Vsa ta praznina zunanjega sveta je le navidezna, ves ta blišč je le zunanja fasada in na koncu ne ostane nič. Mislim, da bi moral biti prvi stik med moškim in žensko stik duše, čutenje enrgij in povezave na drugih ravneh in nekaj kar bi morali vsi narediti, bi bili dosti bolj srečni in edini način najti pravega partnerja je v ljubezni duše ne pa telesa. Tudi jaz ta trenutek končujem eno svojo življensko pot in vidim, koliko energije gre lahko v nič, če si močno želiš biti z nekom eno pa on ne razume tega oziroma si tvojo željo po bližini po skupnem kreiranju, razlaga kot kratenje osebne svobode. Upam, da me kdo razume, da nisem preveč poetična? Jaz se zadnje čase vedno bolj umikam k naravi, kjer doživljam sebe in zaradi moje pretirane senzibilnosti in senzitivnosti občutim in čutim vse in vsako laž in me ljudje včasih kar gledajo kaj je narobe z mano. Vse je energija in vse se čuti in čeprav je včasih težko v našem svetu dualnosti, se lahko umaknemu k plesu ljubezni, ki prežema vse naše čute in telo in ne bi šlo toliko prazne energije v nič, ki se sproža s seksom oziroma golo telesnostjo. Kaj pravite na to?