leOna4u

Matjazz nobeni hribi, nobeno morje, noben dopust ne pomaga, da bi se znebil navezanosti............. dokler s tem ne počistimo v svoji glavi....dokler se ne sprijaznemo z izgubo ni ne takih ne drugačnih pripomočkov, ki bi pri tem pomagali

ma.saj si jih jaz tudi pomagam urejati pa ugotavljam, da mi begajo al pa me prehitevajo....... in veš kaj se mi dogaja zadnje tedne ne morem in ne morem spat :xx!: vedno se zbujam in razmišljam, kako bi lahko kako stvar drugače naredila, rekla x!x enostavno imam prevelika pričakovanja ali si želim, da bi se stvari odvijale hitreje in vsake toliko časa me še vedno prime, da bi osebi, ki me je prizadela ne odpustila ampak jo nakurila evo zato pa sredi noči zdaj tuki visim imej se.......

kakšne so želje, je jasno....ampak nekaj me zanima...on te povabi, ti prideš na zmenek, njega pa ni?...in povabil te je že večkrat? v sanjah mislim?.... točno to povabil me je , vse sva se točno zmenila, kje, kdaj.......... jaz pridem , njega potem od nikoder.......vsakič, ko ga sanjam, me vabi nekam, se upiram, na koncu popustim, obljubim in še vidim se tam kako čakam? noro, a ne.......... načeloma pa nimam želja ne po takem tipu in ne zmenku

ali bi kdo komentiral moje sanje??? sanja se mi že par dni zapored, da me je prečudovit tip, temnih, črnih las povabil na zmenek jaz pa vsakič čakam in čakam, njega pa od nikoder?

no vidiš, to mi je všeč, tudi jaz si predvsem želim boljše odnose z drugimi, s katerimi živim, delam, sobivam. opažam, odkar sama razmišljam drugače, odpuščam več in bolje, se ostali do mene prav tako izboljšali odnos, ne zaradi njih samih, zaradi mene...energija med nami je bolj čista....... sprejeti se moramo take kot smo in tudi drugi nas potem tako sprejemamo, ko smo všeč sebi smo všeč drugim zato hvala za vse vaše misli Pjotra, kar tako naprej, prav veselim se tvojih razmišljanj uživajte večer........sami ali v družbi najbližjih...........

Živjo, ko takole prebiram vse te vaše misli in razlage, moram napisati, da vsak po svoje prispeva k določenemu razumevanju stvari. PJOTRA: res blizu so mi tvoja razmišljanja, tudi sama želim predvsem, da v živjenju, ki ga živim, pridem na nekako viišji nivo, zavedanja svojih čustev v pravem pomenu, dati blagoslov vsem, ki sem jim dovolila, da so me prizadeli, vsem, ki me izkoriščajo.... da jim odpustim iz srca in ne samo z glavo in da v vsem skupaj ni slabih misli...... Odium, vsi tvoji nasvet so prav tako super, vendar, taka kot sem še ta trenutek, si ne predstavljam, da bi živela nematerialno življenje, še ne.......

ja jaz se še vedno učim in prebiram in srkam te vaše besede ali se strinjaš s trditvijo: da so osebe z visoko razvitimi čustvenimi spretnostmi običajno bolj zadovoljne z življenjem in tudi učinkovitejše, saj obvladujejo svoje miselne navade, s katerimi spodbujajo plodnost razmišljanja; ljudje, ki ne znajo ali še ne znamo do popolnost, nadzorovati svojega čustvenega življenja, se v sebi neprestano bojujejo in rušijo zbranost pri delu ter jasnost misli? prepričana sem, da moramo najprej obvladati sposobnost dostopa do svojih čustev in razlikovanja med njimi, tako lahko potem tudi vplivamo na svoje vedenje, vsekakor je prvi korak, da spoznamo sebe in začnemo s takšnim zavedanjem......zavedanje sebe je v notranjost usmerjena pozornost brez odzivanja in presoje....ja jaz sem zaenkrat še dovzetna, a se trudim priti do popolnega zavedanja........ Lep dan,

odium.p. hvala za tako izčrpen odgovor. Všeč mi je tvoje razmišljanje, pa se vendar ne strinjam popolnoma. Bom pa vsekakor posrkala to tvoje razmišljanje vase.... Najprej se moram znebiti zamere, ki povzroča mojo bolečino. To bom dosegla s pomočjo uma, ki mora v tem trenutku premagati čustvo, se ti ne zdi? Moram dovoliti, da moje srce odpusti tistemu in naj ga um prepriča, da je prav tako. Res pa je, kajne Ebor, da vse kar imamo, res ne zmore drug brez drugega. Uživajmo ta dan in vsak naslednji, ki prihaja..............

Nič ti ne more škoditi.... Ker imajo pot do tvojega srca samo tiste stvari, ki jim ti odpreš vrata........ lep lep dan vam želim

jutro je, mogoče boš malo čudno pogledal, ko vidiš moje besede, pa vendar, podaj mi definicijo , kaj je zate EGO, kaj je zate JAZ , kaj ČLOVEŠKI UM, kako se prepletajo JEZA, PONOS, NEZAUPANJE? Upam, da ne zahtevam preveč Lp, lejaz

jah pač, zaradi zavrnitve, niso bila prizadeta moja čustva, ampak moj jaz....... ker me nekdo iz strahu pred seboj ni jemal tako kot sem mi je poteptal ego na dno....... sedaj vidim da ni vredno, ker resnica nas osvobodi, resnica pa je ta, da me je vredn samo tisti, ki me jemlje tako kot sem misel je beseda beseda je lahko obljuba šele dejanje pa postane zaupanje............

živjo, ma res imate dobra razmišljanja.... moj jaz želi nekaj prispevati svetu. Želi ljubiti in biti ljubljen. Zato želim, da tudi življenje drugih nekaj pomeni... vsakkdo, ki premišljuje in se poglablja, spozna, da jaz res obstaja.. pa vendar, veliko je ljudi, ki svoj jaz skrivajo ali za strahom ali za ponosom... Ko človek razkrije sebe in svojo resnico, marsikdaj ljudi okoli sebe preseneti in to iz več razlogov. Ker me ( te) končno vidijo takega kot si: odkritega, ljubečega človeka. Zato je smiselno razkriti svojo veličino sebi in drugim, tako se lažje vzljubimo, se cenimo in na koncu spoznamo, da smo v redu............ Žal, pa nekateri tega ali nočejo ali pa se bojijo storiti, bodisi iz strahu ali ponosa ali egoizma.......... Pravim, ni zaman rek: Poleg pameti je volja zelo pomemben pogoj za našo srečo! Bolj ko vas berem, manjša je bolečina, moj ego se zopet krepi. imam se rada , ker vem, da to kar kažem sem jaz in ne nekaj kar se skriva za kopreno strahu.

hvala za dobrodošlico, mal se še lovim in iščem a bo strinjam se s tabo odium, so se mi je v življenju tvoje besede že potrdile a vsakič obstaja nekaj kar mori enkrat greš preko tega tako drugič drugače res pa je da moraš slediti predvsem sebi... free, tudi tebi dam po eni strani prav, čepprav se mi zdi, da srčna bolečina dosti hitreje izgine kot pa tista, ko trpi ego......... pač vsak človek drugače ........... lep dan

a ne ocenjujete tuki kao posmeznike? pa ne dajete replik? ne se pol kregat, tuki smo zato, da duhovno zrastemo, ane? Tale free mi ni nc simpatičen, odpre tako temo, da bi se pol naslajal ob kritikah drugih......... ni lepo ni lepo............

Bravo odium, tako se govori. Že samo pisanje "butla" je čista zmešnjava, ego mu vpije že na daleč. Vsako delo je častno, pa ni važno koliko je plačano, vsak od nas se bori po svojih močeh. Tudi jaz bi rada, da me doma vsak dan čaka kosilo , pa hladna ali topla pijača, pa mož si verjetno želi isto pa hčera tudi...pa sine , ja on tudi.. a če pridemo vsi naenkrat, vsi nekaj naredimo.............in na koncu vsi z veseljem sedemo za mizo jemo pijemo in se veselimo in nihče ne očite drugemu, kaj je in kaj ni........... Spoštovanje do človeka, sprejemaj takega kot je imam pa vprašanje zate? kako sprejeti resnico, da nekaj, kar si želiš, res močno želiš, narediš vse, da dosežeš zastavljen cilj, se trudiš, mogoče vcelo preveč........ potem pa izvisiš? in ne veš zakaj?

Navezanost je najnevarnejša zaradi strahu pred izgubo. Ljubezen iz strasti vodi v ljubosumje, a resnična ljubezen nikoli ne povzroči navezanosti. Zaljubljenost je samo močna strast, prazvaprav gre za organsko stvar. Kot takšna ni slaba, saj se potem, ko popusti organski naboj, preoblikuje v pravo ljubezen Tukaj se nekako strinjam s teboj, ne pa popolnoma. Ko se na nekoga navežemo, še ne pomeni, da ga ljubimo, kot tudi ni nujno, da ko popusti navezanost, da bo le ta prešla v ljubezen. Res pa je , da nam povzroča velik strah pred izgubo, ko pa do izgube pride, potrebujemo kar precej časa, da jo premostimo ali nadomestimo. Ve se pa, da nikogar ne moremo nadomestiti popolnoma. Vse pa žal poteka na ne razumski ravni, nikoli ne moremo vplivati toliko, da bi si dopovedali, koliko se lahko navežemo, ko v igro vstopi srce.............. takrat je prepozno ostane samo še čas za celjenje ran

Kako naj se izvlečem iz tega ? Nekaj je bilo, da sva se spoznala, On in jaz, mlajši in starejša……. Vse je bilo tako popolno, a sedaj trpi moj ego Po vseh letih srečnega in sproščenega življenja sem v teh mesecih: Slišala, kako padajo snežinke, Čutila, da so še metuljčki v trebuhu, Verjela, besedam polnim nežnosti, Uživala, ob skladbah, ki jo je igrala violina Ddoživljala novo rast……. Dokler ni prišla zavrnitev brez razloga in besed Še vedno sem to kar sem. Še vedno imam, kar želim, Še vedno me spremlja sreča... Še vedno se sprašujem zakaj? Zakaj nisem vredna iskrene besede, Odkritega pogleda v oči in priznanja čustev. Zakaj skrivanje za kopreno jaza? Bolečina se z dnevi poglablja namesto, a bi bila manjša?

Rada bi povedala svojo zgodbico A lahko??