Joj Marsa, pa ravno včeraj sem hotla tole temo 'obudit', pa sem bla pol na tesno s časom (pa fulkrat se spomnim nanjo) Ne vem ali jaz drugače vidim, ali pa so , sploh tole zadnje leto, ptički postali manj plašni. Sploh siničke pridejo res blizu in, podobno kot pri tebi, se lahko kr v oči gledamo Včasih, če si malo zmigal z zaveso al pa se premaknil, so kr zbežali, zdaj bi pa lahko šipe umivala, pa jih po moje ne bi zmotilo. Ko sem letos sejala motovilec, me je ena ptička(ki je ne poznam, kot neka mešanica med taščico in vrabčkom?) nekaj časa na ograji kake 3 metre stran opazovala- in ji pol v mislih rečem- 'Ena debela zelena gosenica je tamle'(..ki sem jo pred tem zagrnila z zemljo)... in ptička res skoči dol in jo izbrska In pol je bla ves čas kakega pol metra stran in mi 'pomagala', in še ko sem končala sva se malo 'pogovarjale', pol pa sem jaz morala it, ona bi še kr bla Podobno na morju letos, ko me je en cel dan en vodomček spremljal in uprizarjal prave predstave nad morjem Vodomci so mi sploh zelo blizu...še vedno. Tegale sem celo parkrat pofotkala, ker se je dobesedno nastavljal , sicer pa se nisem pustila motit v predstavi. Pa še cel kup podobnih zgodbic(z vsemi živalmi), ampak večinoma samo tole zadnje leto... * saj po svoje čist paše tale tema sem, so ptički precej eterična, zračna bitjeca..kot misli... Lahko jo pa tudi v Živali prestaviš, zdaj, ko obstaja ta podforum... * Evo še malo okusa po 'mojem' vodomčku: Z desne Z leve Od zadaj