Krasevec, Ljubljancan in Stajerc na skupnem sprehodu slucajno brcnejo > v neko svetilko in iz nje se prikaze duh: Hvala, ker ste me > osvobodili! Za nagrado bom vsakemu izpolnil eno zeljo. > Krasevec: Jaz sem iz kmecke druzine in dobro vem, kako tezko je biti > kmet, se posebej na Krasu. Naredi, da bo Kras vedno rodoviten. > Duh: Urejeno! > Ljubljancan: Mi u Lublan mamo poun kufr usega folka, k se prseljuje k nam. > Nared okol Lublane en tak zid, de noben nau mogu not ne vn! > Duh: Urejeno > Stajerec: Cuj, kaki je te toti zid? > Duh: Visok je priblizno 100m, 5m debel, iz armiranega betona, gladke > stene... > Stajerec: Dobro, dobro... Daj, napolni ga zdaj z vodo! Plavajte, > plavajte zabice!!!!