V moji glavi je zopet polno svetlobe. Včasih odločilna sprememba nastopi v tistem trenutku in tedaj, ko sem nehala spraševati, kaj potrebujem jaz, ampak se sprašujem kaj potrebuje drugi oz. on. In v njem vidim samo pozitivno. Ne pripisujem mu več negativnih namer. Ljubezen je luč, pristopam do vseh z ljubeznijo, njega...tebe.. Mar ni torej lahko Luč k uspehu i: ljubezen, odprtost in pripravljenost prisluhniti drugemu in vselej poskušati učiti se tudi od drugih in jim pomagati. Dobra dejanja, povezana z razumevanjem, preprečujejo, da bi te/nas posledice negativnih dejanj dohitele. Zato smo lahko hvaležni za vse, česar se lahko naučimo. Znova se veselim življenja in vsega kar se mi bo še pripetilo in poskušala bom to tudi razumeti. Torej Luč je v meni....samo zasvetiti je morala bolj močno