Ti kot jaz jaz kot ti midva sva eno to si ti to sem jaz to sva midva ko stopam sama po cesti, zdrznem ob vsakem se šumu, tema zažira se vame vsaka senca je strah predajam se vzemi me dokler ti dajem vse prav vse čudovit je svet v zvokih omame ko zaslišiš barve kako lijejo vate valovijo se pretakajo divji sound prodira vate v obliki lila kapsule z zvezdicami v kričečih barvah in življenje te zaboli ko stopiš na žebelj sredi pločnika čudovit je svet v oblaku dima v znanih obrazih neznancev za mizo v kotu v požirku alkohola ki te ponese v lenobno pričakovanje čudovit je svet ko ga uživaš brez občutka krivde ko si odvisen samo in le od sebe. Vsi hitijo vsem se mudi oči uprte v meglene daljave obrazi negibni gibi hitri, nepotrpežljivi, koraki dolgi, še daljši...... a kje je človek? Nekdo, ki bi odkrito pogledal v oči, nekdo, ki se nebi sramoval toplega stiska roke, ki se nebi bal ljubezni!? Kje je človek? Človek??? Vsi hitijo vsem se mudi. Kot veter je najina ljubezen danes srečna v nama jutri daleč zakopana kot veter...... Le kaj bo z nama??