Pozdravljen odium.p. in vsi ostali! Pa se še jst obračam na vas, ker me zadneje čase pestijo zame težke za vas pa mogoče malo trapaste težave, da bi mi pomagali s kakšnim pametnim nasvetom ali pa vsaj s spodbudno besedo. Pred malo več kot mesecem dni sem spoznala krasnega fanta, s katerim sva postala tudi par. Ta fant je res krasen in se zelo dobro razumeva. Če bi me pred njim spraševali kakšnega fanta si želim, bi ga verjetno opisala s podobnimi lastnosti kot jih ima on. Uglavnem vse lepo in prav. Kajne? Pa vseeno ni tako. Na momente mi je zelo lepo pri srcu, ko pomislim nanj, vendar je tudi zelo veliko momentov, ko razmišljam in sem v dvomih, če je to to.Te občutki me prav ubijajo in sm zaradi ni prav nesrečna, saj si zaradi njih ne pustim, da bi se zaljubila. Ne vem mogoče pretiravam pa je še prekmalu, možno je tudi, da imam o ljubezni popolnoma zgrešeno predstavo, kar se niti ne bi čudila glede na moje pretekle izkušnje. No pa naj vam malo povem o svoji preteklosti. Pred več kot letom in pol sem končala 6 let dolgo vezo. Moram vam povedat, da je bila to zelo mukotrpna veza in mi še zdaj ni jasno kako sem sploh lahko zdržala tako dolgo. V tej vezi ni bilo ne zaupanja ne spoštovanja. Bila se večkrat razočarana kot srečna. No na koncu sem se že nekako udala, da pač takšno bo moje življenje do konca, dokler mi ni prekipelo in sem končala to mučenje. Nisem imela izbere ali končam vezo ali pa pristanem v norišnici. No po tej daljši vezi sm imela potem še eno krajšo "vezo", ki je bila nekako samo nadaljevanje prejšne. Partner me namreč ni spoštoval.... lagal mi je in me tudi varal. No kasneje sem sicer imala še nekaj krajših afer vendar nič resnega, ker nekako nikjer nism našla tisto kar sm iskala. Potem sem bila tudi kar nekaj časa sama in veliko sm delala na sebi, da bi se lažje znebila te prtljage, ki sm jo nosila s seboj. Mislila sm, da sm vredu in da sm res pripravljena na novo vezo, katero sm si tudi že želela, ampak še vedno se pojavljajo težave. No kot sem že omenila sm začela hoditi s krasnim fantom. Je popolno nasprotje mojemu bivšemu in je tak kakršnega si lahko želi marsikatera punca. Še predn sm ga spoznala, sem ga opazovala in si sama pri sebi rekla, da tega fanta bi pa jst rada spoznala, ker mi je bil zelo simpatičn . No in kmalu se mi je želja izpolnila in izkazalo se je, da je tudi drugače zelo vredu fant, lahko bi rekla ustvarjen zame. Problem pa je da se jst nikakor ne morem sprostiti, da bi lahko začela uživati z njim. Fant je zelo prijazen do mene, jst pa sem že takoj na začetku podzavestno začela iskati napake (tako vizualne kot karakterne), ki bi me lahko motile. In ko že najdem neko "napako" jo on popravi, ker pravzaprav sploh ni bila napaka. Uglavnem kompliciram na veliko in se sprašujem, če je on pravi. Kr groza me je, da se ne morem prepustit in si pustit da bi se zaljubila vanj. Zdaj se spet sprašujem, da mogoče ni taprav pa se zaradi tega tako sprašujem. Ne vem. Vem samo, da se mi to dogaja in se mi bo pri vsakem, saj se je prevečkrat že zgodilo da me je fant vizualno pritegnil, že naslednji hip pa sem začela analizirati in sem seveda ugotovila, da ne bi bil zame in mu nisem dala niti priložnosti. Kar je seveda bedarija in tega se zavedam, saj človeka ne moreš presoditi, če ga parkrat vidiš, pa tudi verjetno ne moreš vedt, če je pravi zate. No za zdajšnega fanta, pa sem se vseeno odločila da mu bom dala priložnost in ga bolje spoznala, konec koncev sem si to tudi želela. Že takoj na začetku sm mu poskušala razložiti, da pač pri meni stvari potekajo malo počasneje, ker sem imela pred njim težko vezo ter da se ne morem takoj 100% prepustiti in on me popolnoma razume. Ampak jst se še vedno ne morem sprostit. Ne bi ga rada prizadela ker je res dobr fant, sama pa sem zmedena. Resnično ga ne bi rada izgubila zaradi svoje zmedenosti, ker imam občutek da bi se vanj lahko zaljubila, samo če bi si pustila in bi končno nehala analizirati in premlevati stvari. Verjeno pretiravam in od tega enega meseca pričakujem čisto preveč, ampak si ne morem pomagati. Rada bi se nehala sekirati samo ne vem kako. Ali imate mogoče vi kakšen pametn nasvet zame? Včasih si prav zaželim, da bi lahko za nekaj časa svoje možgane pospravla v škatlco, da ne bi tok razmišlala in preprosto samo uživala....pa seveda ne gre Vem da sem se zelo razpisala, ampak mi je sedaj malo lažje, ko sem svoje misli spisala tu. Hvaležna bom vsakega odgovora, saj sem zelo zmedena in posledično potrta, namesto da bi bila vesela, da sem končno spoznala tako uredu fanta, katerega sm si želela. Prijeten večer želim vsem, pa čim več