hočem ti povedat, da sm se zaljubla v tebe, in da mi velik pomeniš...ampak v tem ne vidim smisla. ko na mobitelu začne utripat tvoje ime, ko vidim tvoj klic, sem vesela, dan se takoj zdi lepši...pr tem pa se nekje globoko v meni zbudi tist glasek, ki me opomni, da sem že veliko prevečkrat nasedla tvojim besedam in obljubam...zakaj me ne izuči? kolegice mi govorijo naj te pozabim, naj ti ne verjamem več...močna sem vse do trenutka, dokler te ne zagledam ali ne slišim. takrat pozabim na vse slabe strani, na vse solzice, ki so že stekle po mojih ličkih zaradi tebe...pozabim na vse slabo. spustim te naprej v svoje življenje in spet se ponovi ista pesem- obljube, opravičila- vse kar je izrečeno, ampak nikoli izpolnjeno. ne vem, kako dolgo bom še zdržala...najverjetneje dokler spet ne zazvoni telefon in vidim da si ti tisti, ki me kliče...