kako pa ti vidiš to iskanje odgovorv v sebi? Jaz opažam, da vsi nekoga imitiramo. Če nekdo imitira samo eno osebo, mu rečemo čudak ali ovca, če pa, tako kot večina, imitira starše, sosede, vrstnike, podobe iz medije in podobno, je pa normalen. Nihče ne more izhajati popolnoma iz sebe - to bi bilo, kot da bi se človek sedeč na tleh prijel za lase ter se tako vzdvignil v stoječ položaj. Kaj je narobe s tem, če si jaz izberem par oseb iz daljne dežele, namesto množice, ki me obkroža? S tem seveda ne mislim, da bi bila pot povsem ista, ker je to nemogoče, gre bolj za umsko naravnanost.