Vsi trpimo od iste bolezni - namreč, da je naš merski trak edini s pravo skalo. Objektivnosti pa človek sploh ni zmožen, vse kar prihaja iz subjekta je subjetkivno in s tem ni nič narobe. Je pa včasih lepo in konstruktivno za debato, če nakažemo da vsaj dopuščamo, da ni naše prepričanje conditio sine qua non za vrhovno modrost in je morda stvarstvo dovolj veliko, da obstaja še kaj dobrega ne da bi mi to mogoče opazili.