Ismana

O, Robida, ti pa res razumeš! Ja, točno to mi hodi po glavi. Poleg tega pa še to: pri tej bolezni, simpotmi dejansko ponavadi izginejo za nekaj časa in sedaj si predstavljaj, da ne veš, ali so ZARES odšli in je vse ok ali pa je samo premor med dvema. Sprejeti? Verjamem, da je temu tako, samo zaenkrat še ne čutim, da sem že tam. Oz. vem, da nisem.

Robida, full ti hvala za tole! Tudi sama mislim tako oz. da bom čisto poštena, se prepričujem, da je tako. Ker tistega, da me je tako zgrabila panika, me je strah. Ha, spet smo pri strahu. Tudi pri meni bi tole držalo. Sicer tako na prvi pogled, mi življenje čisto štima. A sama v sebi dobro čutim, da so stvari, pri katerih kar stojim na mestu in se ne odločim. Seveda zaradi strahu. Čeprav sem po eni strani pogumna navzven, na določenm področju življenja kar ne zberem poguma in ohranjam status quo, ki me ne zadovoljuje VEČ!!! No, in tale reč me je ZBUDILA!!! In sedaj obilo razmišljam o sebi, kateri stvari še želim spremeniti in vse to in hecno, kako sedaj ni več tako težko opustiti kakšnih prepričanj, ko si v to prisiljen! Kaj je pomembo in kaj ni. A en micen črviček me še globa, kaj pa če si to vse samo domišljam, da deluje, v resnici pa ni tako...in zato rabim potrditev pravih živih ljudi, da to zares deluje. In kje bolje kot na tem forumu. Saj je res hecno, kako sem sploh prišla do tega. Torej, imam simptome nekaj dni in kar naenkrat mi pride na misel, da je mogoče to to-pa to (nisem brala nobene knjige). In ker nekaj dam na intuicijo, sem si stvar pogledala in našla vse polno simptomov. Ni izključeno, da sem si po tem sama naredila še nove, o katerih sem brala, ko pa me je zgrabla panika. Grem do zdravnice, ki pa reče, da se to itak še ne da ugotovit (je precej dolga procedura za to). In simptomi so še danes tu, ki pa lahko pomenijo tudi nekaj drugih bolezni, ki niso tako hude, to je tudi res. Nekaj mora biti na temu. Ker to drugače nima smisla, da bi se tako zadiagnosticirala in tako zapaničarila. Ker sem res raje zdrava kot bolna.

Marsa, štekam. Samo je pa lažje, če greš po stari cesti do Maribora, kjer lahko zmeraj obrneš ali po avtocesti, kjer moraš čakati na naslednji izvoz. Popolnoma razumem, že ko sem te to vprašala, sem pomislila na to. Tudi jaz ne bi uradne medicien a priori vrgla stran, ker v bistvu se tudi tako človek omejuje, a ne? Pač v stilu, da pobereš od nje najboljše, kar se ti zdi in kaj je še sprejemljivo. Pa za postavljanje diagnoz tudi.

Hvala lepa za vaša razmišljanja. Stvar je pa taka, da so se mi pred kratkim začeli pojavljati določeni simpotmi in sem kar nekako prišla na najhujšo možno varianto (samodiagnoza ), ki je neozdravljiva po uradni medicini. Me je za nekaj dni čisto vrglo iz tira, sploh ker sem praktično zmeraj zdrava. Sedaj pa tole "kar tako na lepem". Panika, panika! In sedaj razmišljam: - kako to, da sem sploh pomislila na najhujše - da je pravzaprav dobro, da se mi je to zgodilo, ker sem sprevidela, da imam pri sebi nerešenih še nekaj vprašanj, ki me ovirajo v življenju ter da sem začela še bolj skrbeti za svoje fizično telo. Saj sem tudi že prej še kar skrbela za svoje telo, samo sedaj sem dodala še par reči, npr. več spanja je že eno. - kar na lepem so tudi stvari dobili drugačno prioriteto - neverjetno kaj dela človeku panika - in no, en micen del mene še zmeraj misli na najhujše, zato pa sprašujem Marsa, kako pa je tvoja prijateljica ozdravela?

Pozdravljeni! Kaj mislite, ali je mogoča ozdravitev od KATEREKOLI bolezni, tudi tistih, za katere uradna medicina pravi, da so neozdravljive? Seveda ne kar tako, ampak z delom na sebi, spremembo prehrane, miselnih vozrcev, hipnozo, homeopatijo, ...pa tudi s pomočjo uradne medicine.

Pozdravljen, eutopia! Tudi sama sem se pred časom zelo navdušila nad to komoro! Sicer probala še nisem. Sem pa prebrala to knjigo, katero omenjaš in me je stvar zelo zainteresirala. A potem ko sem klicala na ta Timeless se kar niso oglasili???? In potem sem vso stvar opustila. Sedaj ko sem pa prebrala tvoj prispevek, pa imam namen poskusit. Še par vprašanj zate: - koliko pa to stane, na njihovi strani ni cenika?? - ker je že nekaj časa odkar sem prebrala knjigo, se točno ne spomnim ali so kakšne kontraindikacije za katerikoli bolezen Hvala lepa za odgovor! Tudi jaz sem včasih sanjala, da letim. Noro dobro!

Sem pogledala preko iskalnika, pa nisem nikjer našla kakšnega nasveta, kje (v Ljubljani) se da kupiti kvalitetna, naravna kadila. Hvala za odgovor!

Nosorog, full hvala za tako hiter odgovor. Doma imamo kar veliko tako rožo, vsaj ene 15 cm je dolga. Kako se pa čisti? Sem jo poskusila sprat z vodo, pa se mi je nekako zdelo, da postaja na robovih prozorna zaradi tega oz. kot da bi se sprala????

Kaj pa tale puščavska roža? A to sploh spada med kristale? Oz. ali kdo ve, kakšne učinke bi naj imela. Hvala za odgovor!

Jaz mislim, da vem, kaj hoče povedati Kabalist in se z njim strinjam. Ni fora v tem, da bi poveličevali materialnost in to, a dejstvo je, da v naši družbi pač rabiš določena sredstva, ki jih moraš pač nekje sam in na moralno nesporen način pridobiti. Oz. če zadaneš na loteriji, je to čisto kul. Ali pa če se eden izmed partnerjev odloči in ostane doma, to zame tudi ni parazitstvo. Po moje je idealno, da človek dela, vendar da dela tako, da uporabi vse svoje talente (da tako rečem), torej, da dela tisto, kar mu je bilo namenjeno in je njegovo poslanstvo, pa čeprav je to izdelava čevljev na primer. Tako človek dela ne bi čutil kot prisilo, marveč bi praktično zmeraj bil v stiku s sabo in bi ga opravljal z veseljem in po svojih najboljšim močeh. A to je teorija. Sama pravzaprav delam nekaj drugega in TOČNO vem, da to ni zame. Zakaj še torej vztrajam? Vem, da večno ne bom mogla, ker je to proti moji naravi. A zaenkrat je še kar ok. Pa tudi, ko ima človek otroke, ima obveznosti do njih. Pa s tem ne mislim neke preserancije, a ne moreš otrok izpostavljati negotovosti. Oz. me je strah, valda da ja. Oddaljitev od teme...

Me je prav razveselil tvoj odgovor. Ker tudi sama tako mislim in delam. No, tole me pa je zbodlo!! To je že v osnovi podcenjevanje ženskega spola, češ "ti si uboga punčka, bom jaz (tvoj princ blablabla) poskrbel zate". A misliš, da se punčke ne znajo same branit? Prav tako se znajo kot fantje, le naučiti jih je treba in JIH NEHAT gledat zviška oz. podcenjevalno!

Hm, Kabalist, omenjaš sistem palice in korenčka. Pa me - kot starša - zelo zanima, kaj je zate palica. Ker srčno upam, da je ne jemlješ dobesedno. Veš, otroke se zna vzgajta tudi brez tega (tepenja, "ene po riti"), pa se kljub temu (na)učijo pravila.

Uh, Kabalist, to pa je bilo...kar prehudo. Pa valda, da ne moreš na to gledat iz tiste strani, preko katere boš imel TI kaj koristi: kri se da prostovoljno in brez pričakovanje česa v zameno. Če pričakuješ kaj v zameno, potem si zgrešil vse smisel tega. Prosim, no! Vsaj tega segmenta življenja ne, prosim, podvržt tržni logiki!

Se ne strinjam s Kabalistom, ki pravi, da je vse del božjega načrta. če bi bilo res tako, potem je brezupno vsakršno naše delovanje. Kot smo sami odgovorni za svoja dejanja, pa tudi za odziv na stvari, ki se nam pripetijo, tako imamo tudi odgovornost do planeta, da ga ohranimo čim lepšega za prihodnje rodove. Mislim, tako ekološko kot tudi družbeno. A se bom raje osredotočla, kaj JAZ storim, da je boljši svet, predvsem v ekološki smeri: - ne kadim (in s tem ne onesnažujem še dodatno zraka sebi in drugim) - kolikor se da ločujem odpadke: papir, embalaža, steklo; bi še več, če bi imela možnost, npr. biološke odpadke - v službi imam steklen kozarec za vodo, čaj, ... in ne vzamem plastičnih, ki so na voljo - zadnje čase dam vse obleke, čevlje, igrače, celo nakit, kateri meni več ne koristi v tiste zabojnike Humana - zadnje čase se tudi več zgolj ne razburjam, ko vidim smeti na igriščih in drugod, ampak jih raje poberem in nesem v smeti. Zakaj bi se samo raburjala, ko mi ne vzame toliko časa, da se sklonim in jih poberem. Letos, ko smo bili na morju na sicer prelepi in niti ne preveč obiskani plaži, in smo mi začeli iti na živce cigaretni ogorki in ostale smeti, sem jdrno pobrala vse to v krogu 3-4 metre od nas. No, da bi očistila kraje ob Ljubljanici, bi pa bila samo moja moč premalo, bi trebalo kar eno čistilno akcijo organizirat. - kadarkoli vidim koga, ki odvrže smeti, ga na to opozorim - moji otroci imajo pralne, bombažne plenice in ne tiste za enkratno uporabo - kupila sem tudi pralne oreščke, ki perejo perilo na povsem naraven način. To šele pred kratkim, tako da uporabljam še nekaj kemije za pranje, ki je ostala od prej. - ne parkiram na zelenicah, se ne vozim z avtom po krajih, ki so prepovedani za avtomobile - ne kupujem gore cunj, ki bi jih nosila samo kratek čas - verjetno še kaj Tako, da JA, vsekakor JE VREDNO, da nekaj storimo in ne čakamo samo na ostale. Vsaka še tako majhna stvar je dragocena, mati Zemlja nam bo hvaležna. Kot sem enkrat prebrlaa čudovit članek: nimam več upanja, zato sama nekaj delam! Prav gotovo je še mnogo tega, kar bi lahko storila jaz sama kot posameznik ali pa mi vsi kot družba, tako da bo čez čas ta seznam prav gotovo daljši.