Živjo, Nace! Vidim, kakšno obsežno zbirko sanj imaš pred seboj, ki jih pridno in obširno razlagaš. Se bom tudi jaz priključila tvoji zbirki. Upam, da je prostora še zame. Pred nekaj dnevi me je tlačila mora, ki me je zbudila sredi noči. Bila sem polna strahu. Tako so se sanje odvijale: Sem v hiši. Pred mano leži mrtva, stara ženska oz. kar je od nje ostalo. Bolj ali manj je že okostnjak, na glavi so opaženi rdeči prepareli lasje. Kar naenkrat oživi in se vzdigne pred menoj. Objamem jo. Poleg mene je še otrok, mislim, da sem sanjala svojo 8 - letno sestro, ki jo tolažim, češ da je ženska mrtva in da ji nič hudega ne more storiti. Potem se vse skupaj preseli drugam, v drugo hišo, natančneje v belo kuhinjo s pultom. Ženska leži na mrtvaški postelji in govori s policistom. Očitno je tukaj živa. razlaga mu, kaj jo je rešilo pred smrtjo. Bil je obesek, na kateren je bil upodobljen top. Nenavadno, kaj? Nato se začne iskanje njenega domnevnega napadalca. Ko se o tem pogovarjamo z ostalimi za jedilno mizo, opazim z desnim očesom moškega srednjih let, ki se smuka okrog nas in je kmalu šel skozi kuhinjska vrata v drugo sobo. Nato je ta isti moški kar naenkrat sklonjen pred mano in pobira nekaj s tal. V tem trenutku, ko je obrnjen s hrbtom proti meni, nakažem drugim s prstom, češ on je tisti, ki je napadel ali umoril (tega ne vem, ker je vse skupaj zmedeno) starko. Potem se moški obrne in me pogleda s prestrašenimi očmi. Kar naenkrat me prešine misel:"Kaj pa, če sem obtožila napačnega?" Nato se zbudim in sem vsa prestrašena. Čutim nemir. Kaj vse skupaj pomeni? Kar sem sama poskušala razbrati iz sanj je, da si nočem priznati, da se lahko zmotim. To me muči. Sama sebi se zdim precej stroga in nepopustljiva. Ne vem, kako si vse skupaj razlagati. Lep pozdravček, Nace!