cipcipilonika

Dan! Zadnjic je bil govor o cakanju v zd. . .. Jaz trenztno 2 uri na izvide. Zdraven mene sedi gospa ki buljka v moj ekran, prav hecno.. Cel spekzet karakzetjev. Tale tu je takooooo glasna.. . Se tak tip glasu ima da me kar uho boli, prav pritiska na en zivc. Pa tale tafirbcna me skos neki sprasuje, ma ko na trznici smo. Jaz bi pa sam izvid in zviz domov...

Zivjo. Samo nekaj na hitrco: a je mozno da sem danes v Kp vidla Cigi? Bila je ena zenska s pskom in vrecko v roki (psk je bil rjav srednje velik). Merkantna, soncna, s spetimi temnimi lasmi. Tam okoli krozisca srm jo vidla. Prav zanima me ce si bila ti cigi? Se mi zdi da je vrecka bila oranzna Cigi? Psk je bil v bistvu crn in rjav

posredujem... Subject: FW: Pismo naše super učiteljice Doma sem 100 metrov od vrtca in na poti do njega moram prečkati slepo ulico. To je to! Danes sem bila službeno v Ljubljani in želela, da mojo 4-letnico dvigne iz vrtca njena 9-let in še kakšen mesec stara sestra. Obema sem razložila, kako bo danes, in obe sta bili navdušeni, starejša, ker se je počutila pomembno, tamala pa preprosto zato, ker je kul, če pride po tebe starejša sestra in se lahko važiš pred prijatelji. Ampak ni šlo, ker starejša še ni stara 10 let, kar ta država ocenjuje kot sposobnost poskrbeti za mlajšo sestrico, meni kot mami, ki že skoraj 10 let (še nekaj mesecev mi manjka), skrbim za starejšo hčer, pa ne zaupa moje presoje lastnih otrok. Seveda sem poskušala s klicem vrtec, a ni šlo, kakor tudi ne bi šlo, če bi kdo od mene kot učiteljice poskušal izsiliti kakšno podobno osnovnošolsko bedarijo. Naj na tem mestu povem, da ima tamala krasne vzgojiteljice, ki jih ima neizmerno rada in si danes verjetno mislijo, da jaz bi pa že lahko razumela, ker sama delam v podobnem šmornu neumnih predpisov. Razumem. Ampak veste, kaj je narobe, nihče se ne upre tem neumnim določbam, ki jih pišejo razni eksperti, verjetno v okviru kakšnega nacionalnega programa, varno skriti pred otroki v svojih pisarnah. Ne starši, ne vzgojitelji, ne učitelji in nenazadnje ravnatelji, ker je lažje slediti zakonu, kot pa povedati, da je slab ali da ima vsaj luknje, če ne prepade. Vsi smo tiho, no, jaz ne bom več. Danes pišem kot mama, ampak verjetno bi se morala tudi kot učiteljica upreti podobnim neumnostim v osnovni šoli. Tako npr. moram v razredu sama krotiti 28 in po novem 2+ učenca in jim v glavo vbijati prilastkov odvisnik (sila nezanimiva stvar za nestrokovnjake), nisem jih pa po mnenju te države sposobna peljati 500 metrov po Šentjurju. Po drugi strani pa nas mediji bombardirajo s članki, kakšne invalide danes vzgajamo, tako starši kot učitelji. Pomislite, kaj vse so nam zaupali pri 9 letih. Sama sem lahko šla peš domov in to cele 3 kilometre in po makadamu, da so me tatre (Saj se spomnite teh tovornjakov?), ki so me prehitele, puščale v oblakih megle. Doma sem občasno dobila nakupovalni listek in denar in šla po tej isti poti nazaj v trgovino (Spet so me prehitevale tatre.) in s polnimi vrečkami domov. Moja učiteljica je lahko razstavila mojo risbo in poslala moj spis na tekmovanje, ne da bi moja mama sploh vedela za to, kaj šele, da bi morala kaj podpisati, lahko me je fotografirala, lahko sem šla v šolo v naravi ne da bi moja mama podpisala 10 soglasij, učiteljica je tudi ni dnevno preko spletne strani obveščala, da že skoraj plavam. Prav tako mi je učiteljica lahko povedala kako krepko, ker spet nisem pojedla goveje juhe in moja mama zaradi tega v šolo ni prišla z odvetnikom. Moja mama je bila srečna in jaz tudi, ker naju šola ni preveč morila v najinem svetu najinih pravil. In še nekaj, moji mami je ob tem znatnem pomanjkanju zakonodaje v 80. letih uspelo, vsaj po mojem mnenju , vzgojiti odgovornega otroka. Danes pa moramo vsa pravila zapisati, kako se obnaša na avtobusu, kako v varstvu, kako se pride od šole do igrišča, kakšna so pravila igre med odmori, kako se dežura, kako si razdelimo malico … Absurd, čakam dan, ko mi bo učenec rekel, da se je v hlače, ker nikjer ne piše, kako se v šoli pride do WC-ja. In mame smo živčne in v stresu, ker nam ne uspeva, ker so naši otroci premalo odgovorni, ker toliko stvari, ki smo jih mi zmogli mimogrede, ne zmorejo. In potem so se našli razni strokovnjaki a la Juhant, ki nam zdaj na šolskih sestankih v prepolnih predavalnicah razlagajo, kaj vse smo naredili narobe in kakšne razvajene, nesposobne in neodgovorne otroke imamo in ti strokovnjaki so zdaj na misiji reševanja slovenskih otrok. Ne bo šlo samo z njimi. Po drugi strani pa se nihče ne loti zakonodaje, ki paralizira starše in učitelje, da bi lahko vzgajali otroke v odgovorne ljudi. Še enkrat, zadnjič, povem moja 9-let (in nekaj mesecev) stara Manca JE sposobna poskrbeti nekaj ur za 4-letno Jerco. Mimogrede, če je lepo vreme Jerca popoldne to neskončno100-metrsko razdaljo do vrtca prevozi s kolesom vsaj 20-krat in jaz se včasih zvečer derem z balkona, ko jo kličem k večerji. Ničesar velikega ne pričakujem od te države trenutno, samo to, da mi pusti, da vzgajam svoje otroke tako, kot je moja mama mene. Zakaj? Ker sva se imeli »fajn«, jaz in mama. Dragi očetje in mame, če pričakujete, da bodo institucije vplivale na spremembo zakonodaje, se krepko motite, zato apeliram: RECITE NE NEUMNOSTIM, uprite se in moje pismo delite. Bojana Potočnik, mama

ej tole moram še podelit z vami: tisti, ki ste prebrali, da sem se našla s soimenjakinjo s Filipinov. Zgodba je še bolj neverjetna, namreč ena od teh z enakim priimkom ima ime, enako kot je od moje tašče!! torej, v eni njihovi familiji (ki je, mimogrede, zelo velika, "moja" ženska ima 4 sestre in 5 bratov!) sta dve, ki imata isto ime in priimek kot jaz in moja tašča! mislim, jaz moram it tole raziskovat, ker je že malo bizarno!

naj se čim bolj pocajta tole zapestje in juuuuj za psičko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

Šele zdaj sem prebrala, da bo danes mrk. V bistvu ne vem, kako naj bi planeti delovali na počutje, odnose itd... samo definitivno se z mano nekaj dogaja. Prvo, kar sem naredila, je bilo to, da sem spremenila način zvonenja telefona v službi. Zdaj sem vsakič pogledala na cesto, kje gori, tak obupen zvok je bil. Zdaj je taka sproščena muzika, kar mora biti pri delu s strankami Eno tako otožno melanholijo čutim... pogledujem v luft, v daljavo, srbijo me pete, šla bi nekam, odpotovala nekam, kjer so barve, toplota, sproščenost... to je ta prehod v stanje povečanega mirovanja zunaj, tako vsaj doživljam prehod v bolj mrzlo jesen in nato zimo... me pa čaka razgiban november, celo ena želja se mi je uresničila, namreč dve pomembni zadevi se mi nameravata zgoditi, pa za drugo ni bil osredstev... pa so se potem pojavile možnosti, da jih pridobim (oz. zaslužim). močno računam tudi na učinke tega vlaganja sebe, svojega časa, denarja itd. Ne toliko zaradi vsega vloženega, kot zaradi tega, ker si veliko obetam, spremembe na sebi, na boljše. Malo me sicer gloda strahič, kaj pa če ne bo tako, kot sem si zamislila... tko da boljš nič si ne zamišlajt preveč, samo pognat se!

Ej, hvala! je pa zadeva res urnebesno velika. In kar vztraja in vztraja! Dobila sem jo v paketu eko-sadik, za zraven, nisem pa vedla, kaj je. No, zdaj vem omar, rabiš?? lili mai, hvala za idejo za pojest, grem zviznit po recept kakšen!

Na vrtu mi je zrasla (ker sem jo posadila) neznana stvar. Nagradno vprašanje. Kaj je TO? http://shrani.si/f/2M/bn/4TUidW8K/unnamed.jpg Nagrada za rpavilen odgovor: TO.

Tole spada pod fotografije, nikakor pa ne pod "smešno". Še en dokaz "ne-*ebem-žive-sile" obnašanja naše debeloguze žvali, imenovane Maček. ne vem, kašen dražljaj sproži v njegovi možganski skorji željo po tem, da zbrusi kremplje ob zaščiti, ki je, mimogrede, mehka, torej ni nobene koristi od brušenja, torej more biti to početje zgolj zavoljo užitka. Briga njega, da je naredil živ masaker. In strgal mrežo. In če je mogoče, gre ležat na trampolin. Če možnosti ni, potem pa naredi tako, kot je razvidno iz fotke.http://shrani.si/f/2v/Hs/48TuRiTS/20141019115708.jpg

Jaz sem pa vsa solzna.. celo zdaj, ko berem vaše poste... solzna, ko si zavrtim muziko svoje mladosti, pa solzna, ko govorim o "brezupnih" primerih otrok tle v službi, pa solzna, ko se pogovarjam s svojo novo familijo na Flipinih (kok so veseli, ko se javljam, hvaležni, ko jim kaj napišem - ma tko, lahko se kaj naučim od drugačne mentalitete).. do tega, da je moj sin sam od sebe, resno SAM OD SEBE napisal besedilo za govorni nastop, brez pregovarjanja naredil domačo nalogo brez zavlačevanja odšel spat... ne vem, ali je to zatišje pred nevihto ali kako... v službi pa obratno - me duši, ker vsakič, ko zapustim pisarno, se vrnem z novimi papirji in nalogami... kdaj bom vse to rešila?? in nerada priznam, da bi tokratne krompirjeve počitnice najraje preživela doma - sama, da se umirim, posrpavim, izležavm... predvsem UMIRIM. Fokus, cipci, fokus, si govorim. ker vse drugo je, samo fokusa ni....

zdej pa čist nekaj drugega, odbitega, kaj se mi je zgodilo te dni: imam fb profil, kamor grem pokukat tu pa tam, bolj nič kot kaj. Pa je bila zdaj priložnost, ker mi je nekaj ljudi reklo, če nič ne berem. Pa sem šla. In med drugim vidla povabilo za prijateljstvo. Pojma nisem imela, kdo ta oseba je, sem pa sklepala, da me je pofočkala zato, ker sva soimenjakinji in sopriimenjakinji. Zdaj pa kaj je hecno: moje ime ni vsakdanje, je čist iz jugoscene. moj priimek je čist klasičen, ampak strogo slovenski (možev). KOmbinacije take je ne srečaš. Potem pa tole: Ženska, ki me je pofočkala, je reci-piši Filipinka. No, ker me je zanimalo, kako to, da ima takšno ime in priimek, sem ji poslala sporočilo, da izvem kaj o njenih koreninah, saj tako na uč izgleda čist filipinsko (azisjko pač, no, vsaj nič evropejsko ne), morda pa je njen oče kak Slovenec, ki je pristal na Filipinih. Kar sem zvedla, me je še bolj osupnilo: Je 100% filipinka, brez evropskih, brez slovanskih primesi. Njen priimek je sicer redek, ampak je čist Filipinski, ime pa prav tako Potem sem ji povedala, kaj pomeni najino ime v našem jeziku, za priimek ji še nisem. Potem pa sem vidla, da me je "tagirala" med svojimi prijatelji kot nopvico tedna, da je našla eno soimenjakinjo iz Slovenije, in spodaj še cel kup ljudi, očitno njeni sorodniki, ki se isto tako pišejo skratka, se mi dogaja zdaj me ful zanima, kdo so ti ljudje in kdo ve, mogoče so moje naslednje počitnice Filipini

jah... po resnici... glih tega se bojim.. veliko krat se od kod vračamo z avtomobili, pa pelje celo družino.. pa bi rada, da naletijo enkrat na policista (naj on opravi umazano delo), pa mogoče bi kazen ga streznila v tem smislu, da se začne zavedat, da ubesedi, da si prizna, da so težave... sam boh-ne-daj, da se jim kaj zgodi zaradi alkohola na cesti, ker bi si sodil....

no, kaj naredit v takem primeru? se ti je kdaj že zgodilo kaj takega? res je lahko bit pameten v teoriji. Jaz razmišljam, kaj bi sama želela v takem priemru. Želela bi ,da se mi pove. bi to spoštovala. z enimi izbranimi besedami... mogoče pa se bom počasi pripravila in spregovorila.

sem že večrat napisala komentar na to zanimivo temo, pa vsakič zbrisala, v bistvu sem pa hotela to povedat, kar si napisal (odebeljeno), isto velja za naš karakter, do ene mere se lahko lepe delamo in rpavične in strpne, v kritičnih situacijah pa se pokaže naš prvi jaz, k iga, morda še sami ne poznamo 8pa mogoče včasih celo bolje, da je tako). Sama sem tudi pred težko dilemo, namreč imamo družinske prijatelje, štekamo se res odlično, otroci se med seboj poberejo, mi tastari tudi, pa vseeno, je ena tabu tema, k ije NOČEM ali NE UPAM načet, pa razmišljam, al ije sploh prav, da jo, kaj bom s tem dosegla, kakšne posledice bi biel, če bi načela. Konkretno: alkohol. Dokler ne bi še tretja oseba, nevpletena in neodvisna, ki ju pozna, to meni pod strogo zaupno povedala (tisti hip me je oblila slabost, ker do takrat sem si mislila, da si samo midva domišljava, pa sem iskala neke izgovore, vse v prid temu, da TO NI RES; potem pa me je polilo, da očitno JE res, če še tretji opazijo). Skratka, on preveč pije. Sicer je krasen človek, družina na prvem mestu, pripravljen priskočiti na pomoč, delaven, skrben itd, itd... zabaven, skrbi za družino, ni da ni... a sem torej prava prijateljica, ko menim, da je to problem, pa o tem ne spregovorim? Bojim se namreč, da bi znalo to razrušiti odnose - med njima, pa morda med nami?? ne vem...

https://www.youtube.com/watch?v=NU2QBFEV1KU za prijeten zazib v spanje...

želim ti, da je neutemeljen

cookie, lepe vaze. no nekaj podobnega tudi sama lahko narediš zakaj se mi pri sanjah dogaja, da mi ura zvoni TIK PRED. Tik, preden se zgodi tisto, kar pričakujem cele sanje. Naj bo to kaj lepega ali kaj groznega. Danes sem sedela v dvorani in čakala, da na oder pridejo U2. in ko sem Bonota zagledala in so luči osvetlile skupino, da bi se koncert začel, - evo tu-tu-tu, tu-tu-tu! Pa v sanjah sem se ozrla, če mi to mobitel zvoni, ja pajade! V šusu sem bila iz koncerta vržena direkt v posteljo oziroma iz nje. Ja šit no! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png ALERGIJA je napadla kožo na moji roki. iz malega flekca se je zdaj zgodila rdečina čez celo podlahet., Sumim prenajedanje z "belo" hrano zadnje dni.... upam, da je to to. Počakala par dni, se sčistila, pa pol da vidim ali bo kaj boljše. Al ime pa spet kdo živcira in sem navzven kul, noter pa vre in potem useka skozi kožo... v petek smo uradno odprli novo šolo. joj je blo luštno, solzavo, že skor kičasto... suma sumarum res odlično izpeljano, vendar ne morem mimo vseh obrobnosti... ki pa nisop bile tako krasne... sicer pa upam, da ne bo samo navzven tko idilično. odnosi so pomembni, odnosi... dobila sem ultra drage superge. ne vem, če sem si kdaj že tko drago obutev kupila. Sam oje res razlika, ko obujem tak čevelj ali tisti navadni. Sicer tečt še nisem poskusila, ampak nekako pričakujemza ta denar, da bodo superge kar same od sebe tekle in lahko kar kak maraton pade

prav z užitkom berem tole temo danes in včeraj par dognanj iz lastnih izkušenj bom še sama napisala, kar mi tenutno pade na pamet: - kako sem idealizirala vzgojo, preden sem imela svoje otroke. pameten nauk zame: ne pametuj (uporabnotudi za druge sfere življenja, kjer imamo samo teoretično podlago). - kako sem ugotovila, da čeprav sva ista mama in isti oče, vzgajava oba najina otroka na različne načine. V igri je kombinacija različnih karakterjev - vsak karakter v komunikaciji z drugim karakterjem "zahteva" svojevrsten način. Tko pač je. Nekatere kombinacije so bolj kompatibilne, nekatere manj, zato nekaj ful štima (ali neko področje), nekaj drugega pa ne. Imava ene smernice, približno enake, kar se tiče bistvenih stvari, ampak mimo karakterjev se pač ne da. - zgled je bolj pomemben kot besede. - ni toliko pomemben aktivni čas, ki ga preživiš z otrokom, kot samo zavedanje, da SI, ko te rabi. To, da si, pa pomeni, da si v tistem tenutku resnično tam, zanj. Veliko krat so to malenkosti. ko ti prinese risbico za pokazat. Ko ti pove, kaj se je zgodilo v šoli. Ko se pride za moment pocrkljat. Ko pride z razbitim kolenom, ki ga bo čudežno ozdravil samo tvoj popih. Takšne stvari. - koliko pustimo otrokom, da gredo svojo pot ali jih usmerjamo po svoje (čeprav nezavedno)?? se veliko krat sprašujem. Tu sem se ujela: tamala je bp, kar se šole tiče. Naredi vse, kar je treba, pa še več. Vse v detajle. Tamali pač ne. Ne razume, zakaj je teba nekaj vaditi, če zna. Zakaj mora napsiat celo vrsto malih r-jev, če je že prvi r ok. Zakaj je pomembno ,da so črke lepe, če so čitljive tudi take, ki niso lepe. v šoli mu je dolgčas. Pri nalogi "Nariši sebe" nikjer ne piše, da se tudi pobarvaj, zakaj se bi torej on moral barvat. To so samo nekateri izseki, ki me postavlajjo na preizkušnjo... Je drugačen, sprejmi ga takega in ga ne rini v neke vzorce. funkcionira drugače. Kakšnega otroka hočem vzgojit? Da bo dobro znal poskrbeti zase. Da si bo naredil prijetno žviljenje. Da bo dober do sebe in drugih. Je kaj od tega, kar počne "narobe", v nasprotju s temi vrenotami? Če ni, ga pustim. Kar je včasih težko, ker sem tudi sama imela kot otrok do sebe visoka pričakovanja. Hči jih ima tudi do sebe, tu sva usklajeni. Ker ji uspeva, nisva v konfliktu. Pri sinu se pač brzdam in se učim... itak, iz dneva v dan... - imeti jih rad, rad, rad... to je pa temelj... pa če je temelj trden, vkoreninjen, če je v podzavesti, če diha iz tebe, če se ti pretaka po žilah, ni bojazni... povem iz lastnih izkušenj, ko me je zaljubljenost rgla med "marginalce" v najdelikatnejših letih, pa me je ravno tisti temelj moje vzgoje, kaj je prav, obdržal na "pravi" poti...

nekdo od naju dveh se je podelal in ni prišel na sestanek, pa to nisem bila jaz ko pišete o zvenečih, latinskih imenih in pomenu embalaže in temu... ja, psihologija trženja pač ljudje naj bi uporabljali zdravilne rastline, ki rastejo v podnebju, v katerem sami prebivamo. Ampak pri sosedih je vse boljše, lepše... taki smo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif ej kaj je to z mano, tok bi povedala, pa nič ne spravim iz sebe... že tretjč brišem napisano.. ja pol pa nič.

ceres, v solinah mogoče? evo, napovedan je lep vikend, pot pod noge in hajd na sprehod po solinah O Silver, jutro! Joj ljudje. Čakam na "pomemben"bsestanek s tisto osebo. Srce čutim v grlu... obdajam se z neprebojno lupino... ne more mi do živega... sem umirjena (al ise vsaj delam, da sem...).. diham zavestno tridelno, da s tem znižam utrip... ne more mi do živega... držim se vzravnano... no, pa pojdimo...

oj nat, jaz sem zainteresirana za slamnik, ga odkupim

jaz že od torka gledam luno; v torek zvečer je bila tako magična, da je malo manjkalo, da se nisem ustavila in začela tuliti vanjo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png danes pa zjutraj. Uf! Narava je res čudežno lepa lahko, če jo hočeš tako videt. V teh dneh sem doživela nekaj uspehov (kar si zaslužim glede na stresne situacije v službi, za protiutež), namreč naš tamali je začel SPAT SAM!!! To je zame res zmagovalni dogotek leta, saj naju je to, da je vedno moral nekdo biti pri njem, da je zaspal, prikrajšalo praktično za cel večer. Namreč, ko se enkrat umirim, po možnosti še v horizontali, ni variante, da me kaj spravi še v pogon, če je to ura devet zvečer pa še posebej... Metode ni da ni, ki je nisem poskušala, no pa očitno je zmagala kombinacija večih plus moje maksimalno angažiranje pa še kaj vmes, na kar sploh pomislila nisem... Zdaj se pa probam spomniti, kateri uspeh sem še doživela, saj sem napisala v uvodu nekaj uspehov, pa se ne spomnim... lahko pa, da se samo fajn počutim, pa se mi že zdi to uspeh http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png jah, približuje se moj rojstni dan, danes ga ima moja dobra prijateljica, isto cifro, pa sva skupaj poštudirali tole: Ne samo po Oshotu, tudi v drugih filozofijah veljajo sedem letni ciklusi. In medve zaključujeva letos šestega. Torej začenjava nov ciklus. Nov list, novi načrti, nova energija! Nove ideje, nova svežina. Ja, komaj čakam! Druga perspetiva, pa je nekaj takega, kot je še eno leto starejša biti, lahko celo fajn http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

http://www.rtvslo.si/kultura/novice/sapiens-je-veliko-vplivnejsi-od-svojih-prednikov-pa-je-tudi-srecnejsi/347094 močno in toplo priporočam v branje!

uf me danes trga nostalgija še ena iz tistega mojega http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif obdobjahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/edoom16.gif

hej, anne, hvala! sestanek je bil v moje dobro speljan, s tem da me čaka v petek sestanek še z dotičnim gospodom, pod pogojem, ki si ga lahko upam zahtevati, namreč da poteka v slovenskem jeziku mam žegn od inšpektorja