cipcipilonika

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif kako pogrešam sebe v Ljubljani pred 20 leti....

parker ima kvalitetne, vendar ima specialne bombice- moraš si pogledat, če ti ustezajo, ponavadi so celi koinski in če veliko pišeš, drsi, pa ni lih prijetno. Pelikan je bil moj prvi nalivnik, še očetov, imela sem ga verjel iali ne 20 let! - -takih ne delajo več - ne vem ,ali še ta firma obstaja, v glavnem so zelo kvalitetni. Trenutno imam nalivnike Online, imajo gumirano držalo, kar je fajn, da ti prsti ne drsijo, različnih debelin je špica, tako da najboljše, da preveriš, saj imajo vzorce, ki jih lahko sprobaš. Toliko ti lahko svetujem iz prve roke Sem pa dobila za okrogli rojstni dan od sodelavcev nalivnik z dragulji, ki je sicer nenormalno lep za pogledat, vendar je težko z njim pisat, ker je osnova nalivnika majhna, komaj ga lahko držim med prsti, ker je mišljeno, da nanj natakneš pokrovček, ki pa je oblečen v dragulje, samo potem je zelo težak, pa še špica je fejst debela. Tistega imam za važit se, pa če moram kaj malega napisat vsega skupaj imam sigurno 20 nalivnikov (jih "zbiram") drugač je pa zanimivo, kako se moja pisava razlikuje glede na vrsto pisala. Najgrše pišem s kuliji, najlepše pa - ha! - z navadnim svinčnikom s hb minco

cigančica, ti si ena od tistih, ko jih je užitek prebrat (čeprav sem stisnila "lajk") dnevnik - tud sama opažam ,da odkar tu gor klofam, ne pišem več toliko v dnevnik. Vseeno ga imam, zame je to poseben obred in poseben je dnevnik in posebno pisalo - dnevnik je od paperblanks firme (https://www.google.si/search?q=paperblanks&espv=2&biw=1440&bih=799&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=Ao0vVL22J-6f7gbWj4GgBg&ved=0CDYQsAQ) in mora bit nalivnik s tanko špico... pišem ga pa od 13 let dalje... kmalu bo 30 let že...

mah mah... vsemu temu samo pritrjujem; z veliko večino dobro sodelujem, moje poslanstvo je tudi lajšati ljudem (bolečino, strah, ...), tudi tu sem poskusila na lep način in se ujela v past, namreč komunicirati sem začela v angleškem jeziku (ker ne zna slovensko), vse z namenom, da bi se dobro počutil blabla, potem pa sem dobila tk nož v hrbet - ne nož, mačeto, vsako vejico, piko, besedo je obrnil nasproti mene, izdal moje zaupanje.... in potem je temu sledila samo še nadgradnja... problem je, da se ga vse inštance, ki jih vplete, kamor prijavi, želijo čimprej znebiti, ker je dejansko naporen do konca... skratka, nazadnje je prijavil LAŽ (imam priče, sem krita 100%), zaradi česar imamo jutri spet inšpektorja, jaz pa bom morala dokazovati, da je to laž... ponižujoče do amena!!! si bom pa naredila srebrno lupino okoli sebe, zmeditirala, ker čez 1 teden sem pristala na sestanek z njim, ampak pod mojimi pogoji; prvi je uporaba slovenskega jezika, če tega ne bo, sestanek odpade... zunaj pa tako lep dan...

hvala pico za spodbudo, ker ko načnem to debato v družbi, se zgodi... ...ma o tem pa ne bi javno govorila, kakšna čustva in ideje se porodijo (predvsem moškim)

ti pico si pa k moj mož http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif ja, počutim se nemočno, so stvari šle predaleč, opravka imamo s psihiatričnim osebkom, ki očitno!!! doseže vse in še več, vsi mi v JU pa MORAMO odgovarjat na njegova vprašanja, natolcevanja... pisari in priajvlja na vse možne inštituciej, vsak, ki pride v stik z njim, kmalu ugotovi, da je bolje ne imeti orpavkov z njim, vsak se mu izogiba, jaz pa na vsak tisti dan, ko sem vpletena, moram za to, da pojasnjujem, odgovarjam itd, porabiti eno uro časa (da o energiji ne govorim). saj pravim, definitivno gre pa za moj odnos, ki dopušča vse to.. al kaj...

...spet ena črna pika zame ... ko se mi sesuje strokovna identirteta kot hiša iz kart, ko vidim, da spet padem na testu.. ..in se hkrati sprašujem, kako hudiča je mogoče, da ima ena oseba, s aktero moram sodelovati po službeni dolžnosti, toliko pravic in zahtev, in je totalno v nadrejenem položaju, jaz pa po defoltu ne smem in ne morem reči ne in imam zvezane roke, samo odgovarjam na vprašanja, se zagovarjam, pojasnjujem, dokazujem pvišek vsega pa je, ker ta oseba vpliva name tako, da se poajvijo pri meni znaki strahu (adrenalin; povišan srčni utrip, dihanje pospešeno, pripravljenost na beg...) pravzaprav je to padec na izpitu za vse, ki smo s to osebo kakor koli zapleteni, nihče ji ni kos, vsak se ji hoče izogniti, ne imeti orpavka z njo.. govorim tudi o zelo visokih inštancah... počutim se: - ponižano - osramočeno - nesposobno - na jok mi gre zaradi vsega tega

vegi sendvič in kefir.. ker sem na poti in ni časa.... sem pa uvedla doma, da si enkrat na teden otroka zbereta eno glavno jed iz kakšne kuharske knjige in eno sladico, tako da se posvetim kuhi in peki čez vikend.. čez teden bolj na hitr jemo... pa mi ni prav... čisto drugače je, k ogrem k staršem na obisk... ouje ,se pustim razvajati, mljac.

jaz pa kar mal žalostna postanem, ko vsake toliko pridem kaj prebrat in vidim, uuuu, kok ste napisali, pol pa vidim, da je večina tega kreg sej ne vedno, pa vseen... a ni škoda cajta.... tečem na jogo se učit dihat. lep začetek jeseni, da bi se le obdržal tja globoooooooko v oktober... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

... lansko leto na Plitvičkih.... po moje bi se ubila, če bi ga izgubila,... ker se mu ni dalo več hodit in je obležal na klopci... ...pa sem rekla, da kar naj bo tam, da jaz kar grem... in grem, se ozrem nazaj, če ni morebiti za mano... ni ga bilo. grem nazaj do klopce, NJEGA NI TAM BILO... milijon ljudi... njega nikjer... .. tu se mi odvije SKORAJ IDENTIČEN SCENARIJ KOT PICOTU.... ... in potem - verjetno le nekaj sekund za tem, a meni se je zdela cela večnost, ga moj zagleda.. po drugi strani se je odplazil k očetu.... ... ubila bi se, če bi ga izgubila, ker tega ne bi preživela... ...zdaj pa barvat ograjo...

sej vem, samo nekak sem dopisala še svoj komentar, čeprav ni bil čist umesten.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png matr, zdej si mi pa dal za mislit...

pa pozabil si na počitnice no, me pa jezi, ker še vedno prevladuje miselnost, kako se v šoli nič ne dela.. seveda ne gre za posploševati, ampak še sama preštejem (pa nisem učiteljica, delam pa v šoli), koliko popoldnevov in večerov porabbim za šolo... in kako kdaj, ko bi morala zaklenit službo v psarno, jo nesem domov in premlevam o problemih in kako bi kaj rešila.. no to se nikamor ne šteje...

ej štumfi! dejte mi neki povedat, kaj je z mano narobe, da si vse štumfe po kakšnem letu preluknjam na kazalcu?! Naredila sem že podrobno analizo možnih vzrokov in prišla do sledečih ugotovitev: - nimam dolgih nohtov, ki bi spraskali štumf, - nimam pretesnih obutev, da bi se štumf s prstom drgnil ob čevelj - ne hodim tako, da bi praskala s prstom in štumfom ob čevelj, k ije prave velikosti, - nimam nesorazmerno velikega kazalca, ki bi napenjal blago štumfa na tem mestu - kupujem si kvalitetne štumfe, glih zaradi tega, da se m ite luknje ne bi dogajale, pismu!!! torej?' ima še kdo kakšno idejo, zakaj se mi to dogaja??

Šola, ki se vključi v e-asistenta, uportablja e-redovalnce. za prvo leto tega prehoda iz papirnatih redovalnic v elektronske je ponavadi dvojno vodenje, se pravi učitelji imajo obe vrsti redovalnice, verjetno zato, da prehod ni pretežak. Ko pa enkrat preidejo na e-redovalnico, pa je takšno vpisovanje ocen in vsega drugega OBVEZNO!! Tako da tukaj mi ni jasno, kako lahko vpisuje ocene samo ena učiteljica. SDploh, lče imate starši zakupljen program, si sploh ne predstavljam, kako bi si šola kaj takega upala dovoliti... (da se ocene ne vpisujejo redno). Našim učiteljem je bilo naročeno (zapovedano), da se vpisujejo ocene isti dan, če ne že kar takoj ozirtoma isto uro (kar je včasih fizično neizvedljivo), vsekakor pa isti dan. V e-redovalnico se je mogoče vpisati iz katerega koli računalnika kjer koli, tako da se ocene lahko vpišejo tudi npr. doma zvečer... To, da bo rešil e-asistent težave z odnosi med otroci in starši, pa močno dvomim... zaupanje je potrebno graditi na drug način, od vsega začetka, kar kmalu po rojstvu (starosti primerno seveda). Enkrat, k ozaupanja ni več, ga je kar težko nazaj pridobiti, sploh, če ga nikoli ni bilo... osebnega stika med starši in šolo pa ne more nadomestiti nič. A ni to čisto jasno: zapisane besede ali izgovorjene, pogled v oči, podvprašanja, barva glasu.. veliko več informacij dobiš. Kašža pa tudi na odnos staršev do šole - do svojega otroka. Čisto drugače je, če si starš vzame čas, da pride na govorilne ure, kot če samo tipkne med tem, ko surfa po FB, še malo na e-asistenta http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Tudi otrok bo doživljal ta odnos kot pomemben, počutil se bo pomembnega, šolo bo doživljal kot pomembno... - to je moje mnenje.

Silvija, iz restavracije. Tam so imeli enake vrečke, zelene. Zato pa ji je rekel, ženi, naj mu ne pripravlja več cvetače, ker ga napenja Meni tud všeč film, zdaj sem odkrila, da imamo možnost gledanja tv za 72 ur nazaj, kar je super v teh primerih, k ovečinoma zamudim začetke filmov... sem pa en dan prej gledala afganistanski film (mislim, da je bil afg.), Kamen potrepljenja. Malo je manjkalo, da ga ne bi gledala, ker ne maram filmov, kjer se dovijajo vojne, no tale je bil absolutno vreden ogleda, pogled v dušo muslimanske ženske, ki je, koran gor ali dol, pod kožo krvava

pozdravljena, nimam izkušnje kot starš, lahko ti povem nekaj svežih izkušenj iz prve roke, pri nas na šoli so letos uvedli e-asistenta. Tko da učitelji se še lovijo, v debati, ki smo jo imeli, pa je bilo možno izluščiti tole: - če imaš dokupljen nek "bonus" paket (torej ne samo osnovni), baje letijo ven non stop obvestila o tvojem otroku, kar baje zgleda takole: biiiip! vaš otrok danes ni bil pohvaljen biiiip, vaš otrok je imel danes opravlejno dn iz xy biiiip, vaš otrok.... skratka - ??)(/&%#??? največji strah, ki ga jaz vidim, kot zaposlena v šoli, je ta, da bo še manj osebnega stika med starši in šolo, saj bodo starši o vsem seznanjeni preko ralčunalnika - v čem je potem sploh smisel hodit v šolo na pogovore?? otroci bodo še pod večjim pritiskom - starši bodo vedeli za VSAK njihov premik, kar ni ok... skrtka, za svoja otroka definitivno ne bom uporabljala e-asistenta, ampak jaz sem stara šola, jaz še vedno uporablajm papirnate rokovnike in nalivnike na bombice in knjige iz papirja, me tehnologija kljub vsemu ne prepriča dovolj.

mladina ima en fajn članek. http://www.mladina.si/160187/predobro-obvesceni-starsi/

... tisto, ko prebereš Ceres, pa si prikimaš in se ti nariše nasmešek na obrazu

hočeš slišat, da zato, ker jim paše, da se na njih pasejo moški/ženski pogledi... pa tudi, če je tako - je razliak med gledanjem in poseganjem po telesu/v telo. stvari niso tako preproste!

jaz ne bi znala definirat te besedne zveze, po moje je to stvar gledišča, okusa, o okusih pa se, so že stari Gki znali povedat, ne da razpravljat.

Moje oko se definitivno ustavi še na kakšnem predstavniku moškeg spola, lahko je to samo bežno slučajno srečanje v mimohodu, lahko je to kdo, ki ga poznam, ampak vse se ustavi točno tam, v očeh, v glavi (morda še kje), definitivno pa ne gre ven iz mene, ker sem se pač tako ODLOČILA, pa če je želja ali hotenje ali sla še tako močna...

jaz sem jih zate naštela 11, ne tri?!

jaz mislim, mayita, da preveč posplošuješ in stereotipiziraš.. nekak te skos mislim vprašat tudi to: ali po tvojem menju je ženska kriva, da dobi eno okol ušes od tipa, če preveč steguje gobec? in, ko partner prevara partnerko, si revež ni sam kriv - je bil pač zaveden (od izzivalno oblečene osebe)??