če je to knjiga pritožb in pohval, bi pohvalila doktorja Marka Pokorna. Bila je sobota, ko je bila naša tamala naročena na kontrolo pri njemu. Čakali smo ene pol ure, ko je prišel - priletel, se OPRAVIČIL, češ da je direkt iz nočne in če lahko samo še pet minut počakamo, pri tem nas je dal kar noter v ambulanto. Tamala je bila res še bolj mala in če hočeš potegnit najboljše, je potrebno vzpostaviti en pristen stik, za sodelovanje. Kar mu je šlo več kot odlično od rok. Ker, ko je prišel (res v 5 minutah), kljub nočni, dobre volje, poln energije, se je pričel šaliti. Ko se je vlegla na tisto posteljo, jo je vpraašl, če imamo doma wc papir. In tamala, da ja. In potem ji je pokazal tisto roko pred posteljo - poglej, kako velik wc papir pa mamo mi?! In ga je odrolal. Tamala se je, jasno, čudila. A pa veš, zakaj imamo mi tko velik wc papir? Ne, ni vedla. "Zato, ker ga tolk serjemo!" Smo se vsi nasmejali. Tamala je ultra sodelovala. Marko ji je ostal v lepem spominu in tako tudi vse, kar se tiče njene bolnišnične oskrbe. kapo dol in takim še večjo plačo. Tud jaz delam z ljudmi, tudi jaz mam včasih slab dan, ampak se resnično moram izvlečt tisti hip, ko imam pred seboj "stranko", da sem prijazna. Ker, ona ni nič kriva, če imam jaz slab dan. In še nekaj: LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE. Ko gre "sranka" od mene umirjena, potolažena, morda z nasmehom, vidno olajšana, sm jaz napolnjena z energijo in mam tudi jaz lep dan. TAKO MALO JE POTREBNO.