Hvala za spisek vprašanj, katera so bila povod za nadaljna razmišljanja... Vem, da so v življenju vzponi in padci na vseh področjih življenja. Vem tudi to, da nas v tistem trenutku "padci" veliko bolj bolijo, kot se veselimo "vzponov". Ampak, ko se ozremo v preteklost imamo vedno v mislih le lepe trenutke... Podobno je tudi z najino zvezo, le da sva imela v preteklosti bolj malo slabih trenutkov - če pa so že bili, so bili hitro pozabljeni. Pred dvema mescema pa so se začeli slabi trenutku kar vrstiti (kot po tekočem traku) – predvsem zaradi njegovega spremenjenega odnosa (na slabše). Zato sem tudi podvomila v najino skupno prihodnost in prvič nekoga-tebe po takšni poti vprašala za mnenje. Nazaj k spisku vprašanj. Na vsa vprašanja bi bila sposobna se dosti razpisati oz. debetirati in z vsemi se popolnoma strinjam. Le tisto zadnje vprašanje o strahu me bega! Pri meni se strah pojavi le v tistem trenutku, napreden se pobotava, ker me je strah, da bi ga izgubila – čeprav še nikoli nisva prišla tako daleč – namreč vedno prej uskladiva mnenji. Če pa bi strah prevladal na njegovi strani, pa bi se najin odnos začel krhati med študijskim letom (saj obiskujem fakulteto, kjer smo dekleta v manjšini) in ne na začetku poletja, kjer smo študentje večinoma brez skrbi. Ali je mogoče tu mišljen drugačne vrste strah? Lep pozdrav, girlie