"...Po drugi strani pa sem srečal veliko nergačev, ki se vedno pritožujejo čez državo, čez cel svet, čez sosede. Vsi so krivi za njihove težave, samo oni sami ne. Velikokrat se prepirajo, tožarijo, pišejo predsedniku in bogu. Vsem zbujajo občutek krivde, kot da so krivi za težave naših nergačev. Takšni me v pismih tudi zmerjajo, češ kaj se ukvarjam z Darfurjem, ko pa je doma toliko problemov. In me seznanijo, kakšna krivica se jim dogaja, ker se že leta tožarijo za parcelo, v naši sodiščih pa ni pravice. Pa naj predsednik raje to rešuje namesto Darfurja! No, takšni ljudje ne bodo pomagali Darfurju. Ni jim razumljivo, zakaj bi morali skrbeti za koga drugega, ko pa sami nimajo vsega, kar bi si poželeli. Čeprav imajo dovolj ali več kot rabijo za dostojno življenje. Tudi sicer me nekateri sprašujejo: Zakaj se vendar ukvarjam z Darfurjem? Kaj je zadaj? Zaradi politične promocije? Ker želim biti generalni sekretar OZN? Kot da mora biti vedno prisoten egoističen motiv. Kot da se gre vedno samo za oblast in denar. Ne razumejo, da lahko človek počne nekaj za druge, brez da bi zato sam pričakoval kaj zase. Da tega ne razumejo, veliko pove o njih samih. Še noben pozitivno naravnan človek se ni čudil mojim aktivnostim. Nasprotno, navdušeno jih sprejemajo. Želijo se tudi sami vključiti, pomagati. Veseli so, da se Slovenija prebuja, postaja bolj odprta, bolj pozitivna. Da nismo narod sebičnih nergačev, ki gledajo samo vsak nase in na svoj denar, položaj. Da smo zmožni velikodušnosti in sočutja...." (J. Drnovšek - Gibanje za pravičnost in razvoj)