Mateja

uuuu, upam, da si že vse vzorce prerasla... (če ne boste morali vratne podboje malo preurediti)... (Janja - hecam se )

... mick... zaljubljen bit je pa ja fajn... pa četudi ne vame...

... kaj pa vem... najbrž U-tika sploh ne bi uvrstila na prvo mesto... razen, če bi se prej dogajalo zelo veliko DO-tika... pa še takrat bi rekla, da pride za vsemi tistimi dotiki dotik ... se lahko zgodi na toliko različnih načinov... in sploh ni nujno, da gre za fizičnega... ko sem zaljubljena, je recimo že bližina človeka skoraj premočan "dotik"...

Komaj dobro oči odprla, pa mi je že vroče :xx!: ... čeprav sem imela namen šibat v Ljubljano, me zdaj (že spet) ne mika več. Grem zato raje k izviru K. Bistrice, tam se je hladu še uspelo skrit pred to pasjo in dooooooooooolgotrajno vročino, ki me res zdeluje... v teh dneh naredila svoje remek delo... astrološko analizo za prijateljico ... gotovo se bom tej stvaritvi čez nekaj časa smejala... ... ... pa Marsine poste že malo pogrešam...

Tamara naša draga - želim ti vesele in smejoče dni, veliko dotikov srca in še VSE NAJBOLJŠE!!!!!! Hvala, ker si nas počastila s svojo slikco

Paloma... najbrž je mislila temo "Mi vsi"... tja smo zapisali naše osnovne podatke iz natalnih kart...

o! Dobrodošel doma

lepo tole prebrat č.v.e.k.a... mene jo to tudi presenečalo, koliko stika imajo z energijami onkraj... moja hči je tudi pri treh letih govorila o bogu... jaz pa takrat nisem bila ravno na "ti" z njim... se ga ni nič omenjalo doma, nismo hodili v cerkev ali kaj takega... najprej me je presenetila enkrat, ko je zvečer lezla pod svojo posteljo, ker "gre dat lubčka škratkom"... potem pa sem jo enkrat vprašala, če bog obstaja... in je rekla "ja mami, tuki, v srčku"... tega je še kup... najraje je bila v naravi sama... ampak ne tako, da se je igrala s punčkami ali kanglicami ali kakšno igračko... čepela je sredi trave in se v nekem nerazumljivem jeziku z "nečim" pogovarjala... ali samo pela in hodila okoli, se dotikala vej dreves ali listkov na grmih... na fotografiji, kjer drži našega kužka v naročju, pa je prav lepo vidna aura okoli njiju...

možno... celo verjamem... jaz sem sicer na tvojem bregu... in kot "odrasla" se dajem v zobe drugim "odraslim", da bi razumeli otroke... od tega "dokazovanja" imam kup "ugodnosti".... .... samo ne takih, ki bi futrali moj ego...

zakaj se imenujejo kristalni? ... jah, ne bom rekla, da mi je všeč, ker se sploh kateri otrok označi z nečim (čimerkoli... indigo, kristalen... karkoli)... tega predalčkanja res ne maram... toda dejstvo je, da prihajajo drugačni otroci, z drugačnim zavedanjem, drugačnim vedenjem... in, tisti, ki jih bolj pozorno spremljajo, so njihov prihod povezali z dotokom kristalne energije, ki se ravno zdaj (avgust 2003) dogaja zelo intenzivno...

eeehhhh boris, spet sekaš mimo ... si se odločil, da me boš spredalčkal, pa pika... ?... a ni škoda tvoje energije za to? lep dan tudi tebi

še nekaj o "reztreščenosti"... namreč, res lahko straš ali npr. učitelj (vzgojitelj, babica ali dedek pa sploh ...) doživi njihovo sposobnost, da se hkrati ukvarjajo z več stvarmi (Napoelon ni več nobena posebnost v tem )... njihova leva in desna polovica možganov delujeta usklajeno in uravnoteženo, česar pa mi nismo vajeni, pravzaprav tega sploh ne poznamo, zato nas lahko malo (ali veliko) vrže ven... mnogo staršev ne more razumet, da se otrok ZARES lahko tako uči (in se npr. sploh ne more v čisti tišini in na take načine, kot smo se mi), da istočasno gleda TV (utiša glas) in ob tem posluša CD, riše nekaj na papir, boža svojega psa in se mogoče še po msg-jih pogovarja... čisto razumem starše, da tole težko konzumirajo (tudi jaz sem na začetku) in vztrajajo pri njihovih "najboljših" načinih... tudi v šolah imamo kar naprej predavanja za starše in učence, kjer jim svetujejo, kako naj bi se učili... vendar to NI njihov način in, če jih odrasli na vsak način silijo, da delajo tako, bodo slabše (ali pa celo sploh ne) uspevali... potem pa pridejo razne diagnoze strokovnjakov (motnje pozornosti, blablabla)... iz lastne izkušnje lahko povem, da je tak, za nas nemogoč način dela, prinesel odlične ocene pri preverjanju takšnih znanj, kjer se zahteva ogromno podatkov (npr. zgodovina)... ko me je hči prosila, da pred testom z mano ponovi, kaj se je naučila (ljubi bog, le kaj si se lahko TAKOLE naučila), sem bila na presenečena, saj je znala vse kot pesmico! "raztreščenost" bi lahko doživeli odrasli tudi zaradi njihove izredne senzibilnosti... namreč, ne samo, da čutijo svojo bližnjo okolico dosti bolj, kot si lahko zamislimo, "čutijo" precej širše... včasih smo verjeli, da živali začutijo nevarnost, nesrečo ali kaj takega, še preden se zgodi, ampak to se dogaja tudi tem otrokom.. in to je precej težko zanje, posebno, če takrat nimajo neke trdne čustvene varnosti doma... saj je naporno doživeti toliko te "težke" energije (takrat postanejo zelo nemirni, celo depresivni lahko, žalostni...)...

Boky, tudi tebi želim VSE NAJBOLJŠE

aaaa, glej glej, pa bo res nekaj na tem...

noup!... ne drži...

... in tisti, ki robanti po svetu, pljuva in benti, morda še mendra in muči... pa je lepega značaja... ...

oh, č.v.e.k.a... kako z užitkom prebiram tole... saj vem, kako je to "v živo", ampak si ne morem kaj - res uživam, ko berem o teh otročkih... ja, korenček... in kolerabica... ... moja hči si je v petem razredu začela nosit v šolo sadje namesto malice, ki so jo tam dobivali... in bila sem klicana, ker da "jih skrbi, da je dekle anoreksično"... pri urah gospodinjstva (!!!! to je predmet, kjer se učijo o zdravi prehrani!), jo je učoiteljica pred sošolci zasmehovala in se norčevala iz njenega obroka (sadje), medtem, ko so ostali jedli pice ali krofe... zame je bil to kar precejšen izziv, saj je bila to moja dolgoletna kolegica (na tej šoli sem namreč prej poučevala 10 let) in sem bila skoraj primorana ukrepati in zaščititi svojo hči... ma, tega je res veliko... ja, seveda je naporno... in tudi precej možno, da bo tak otrok prevzel "krmilo" v familiji (kakor, npr. v razredih, kjer učitelj ne pošteka)... zdi se mi, da ste pri vas kar dobro pozorni, da znate opazovati sebe in otročka, da mu dajete dovolj svobode, da izbira zase (ja, tukaj je lahko finta, ker otrok naj zase le izbira, toda ne tudi za vas in naučiti se mora sodelovati in upoštevati dogovore), zato vas najbrž ne bo preskušal z manipulacijo in igro moči... Upam, da še kaj napišeš o vaših dogodivščinah ! Pa srečno!

O, me veseli, da še nekdo spremlja "nove" otroke... Beli Mag, pa so to tudi tvoje izkušnje ali si kje prebral?... BTW... tisti, ki že več let spremljajo drugačne vedenjske vzorce otrok, so našteti opis pripisali otrokom, ki se bolj množično rojevajo po l. 1986 (kar je tudi moja izkušnja) in so jh poimenovali indigo... kristalni otroci pa so danes še zelo majhni, saj so se redki začeli rojevati po l. 2000... zato je o izkušnjah z njimi še zelo težko govoriti, vse ostalo pa so samo domneve, predvidevanja...skratka nekaj, kar še ni... č.v.e.k.a - praviš, da je tvoje štiriletno bitjece zelo raztreščeno... poskusi opazovati svoje različne pristope k njemu in njegove reakcije, pa ti bo hitro "pokazal", kdaj ni "raztreščen"... saj sem že v Auri pisala o tem... res je bolj naporno, ampak je vredno... naprimer, želi, da mu daš izbiro, da sam pove (pokaže), kaj bi jedel (boš presenečena, ti zagotavljam ), kaj bi oblekel... pa ne v smislu, da je vzgoja vsa "raztreščena" in popustljiva, ampak v nekem čvrstem redu in doslednosti, ki pa otroku daje prostor in možnost, da pokaže, kaj si želi (ker res dobro ve, kaj je najbolje zanj)... zelo naporno za starše in posebno novodobne otroke pa je (če bi radi preskušali njihovo močno voljo), če jim starši vsiljujejo tradicionalne načine (za karkoli)... kajti s tem jim ne dajemo prostora, da razvijejo svoje potenciale, zaradi katerih so tu... spominjam se, da je pred leti ena moja znanka bila čisto obupana, ker je bila njena petletna hči tako "trmasta", da ni hotela "nič" jesti in "nič" obleči in "nikamor" iti... ko sem ji omenila, da naj ji da možnost, da pove, kaj bi rada jedla, oblekla... me je debelo gledala in pripomnila nekaj kot "ja, halo??? kakšna vzgoja pa je to?"... čez nekaj časa pa me kliče in pove, da ne more verjet, kaj tamala je ... onadva nikoli nista jedla kaj dosti zelenjave in morskih jedi, hči tega sploh ni imela od kje ne videti ne poskusiti... ko pa je imela možnost izbire, je v trgovini izbirala zase ribe, škampe (!!!), hobotnico (!!!!) in take reči in jedla skoraj samo to in zelenjavo....

Aliančica VSE NAJBOLJŠE !!

... aakhut... sej zej že lohk mal preluftaš svoje sobance... zunej prou fajn

je bla dons kr taprava... zdej pa tko luštn...