Mateja

Pa Zoran Predin.. : ZATO PRIZNAJ, DA TISTO MAJHNO ZVEZDICO, KI SE V OČEH NAVIHANO SMEJI, LAHKO PRIŽGE LE ANGEL S PUŠČICO, KO PRIDE ČAS, ZA MALO NEŽNOSTI...

Ja, na spiritweb-u je bilo kar dosti zanimivega branja, pa že nekaj časa ne deluje. Ronna zdaj objavlja Mihaelova sporočila na svoji strani, sicer pa je še nekaj takih: http://www.lightworker.com http://www.kryon.com http://www.crimsoncircle.com http://www.operationterra.com

Marsa, suuuuuppppppeeeeeeeeerrrrrrr!!! Čestitam! madonca, kaj bomo šelel zdaj uživali, ko se lahko še bolj igračkamo z vsemi temi igračkami Kdo me bo zdaj spravil stran od foruma???

x:Dx sem zmagala x?x Bravo jest!

Hoj, Lea! Jaz osebno nimam izkušenj z dolgoletnim vegetarijanstvom, je pa bratova punca pred kratkim doživela precej neprijetno izkušnjo. Vegetarijanka je že iz otroštva (tudi njena mama). Pred kratkim je bila operirana na kolku in imela je hude pooperativne zaplete. Kot so ji povedali zdravniki, je šlo za las in menda, če bi imela recimo prometno nesrečo (kjer ne bi bilo toliko presikav in pripravljenosti na operacijo), ne bi preživela. Nekaj podobnega pa doživlja tudi sorodnica, ki ne je mesa že kakšnih dvajset let in je zdaj v bolnici zaradi zelo slabih krvnih izvidov. Ne vem sicer, kakšno vege hrano so omenjene izbirale, verjetno pa je to tudi pomembno, ne samo, ali si vegetarijanec ali nisi. Mislim si, da je to lahko tako različno kot je razlika med nami, ki jemo vse - nekateri pojedo gore ocvrtega in kajvemkakšnega mesa, drugi kombinirajo, tretji kaj drugega...

Majica Jaz sem jih pa neklepala že 40, pa še vedno densam na Eminema

Ej, zmilena, raje si čestitaj! Prav si! Mladost je stanje duha

"Rada imam majhne - npr. spomincice".. Oh, Marsa, kako si našla ravno spominčice http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_blush.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_kisses.gif ne vem, kaj imajo te lepe, majčkene rožice v sebi, mene spravijo v eno prav posebno stanje http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_blush.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_kisses.gif..tudi Vladekova pesmica o spominčicah mi sede v tem smislu http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_wink.gif

Hojla, Goran! Tudi jaz sem narejena iz takega testa, da ne verjamem vsemu, kar ljudje trdijo, pišejo, govorijo. Kar sem zapisala, so moje izkušnje, kar sem tudi v uvodu povedala. Da tisto, kar tam piše, ni rečeno, da je tudi vaša zgodba. Nečesa pa tudi jaz ne maram in ni bil moj namen. Ne želim, da bi kdo razumel, da so indigo otroci kakšna nadvrsta otrok, da so zaradi svojih lastnosti kakšna super posvečena skupina otrok. Nikakor ne! Saj vidiš, kam vodijo takšna dojemanja (v vojne in nasilje in podobne strahote ! S svojim pisanjem sem bolj želela pomagati staršem, jih opogumiti, da sledijo sebi in poslušajo svoje otroke in na ta način iščejo rešitve, kadar se pojavijo težave. Kajti - to je skoraj gotovo prepoznavna lastnost teh otrok - skoraj praviloma imajo težave v šoli. In to precejšnje! Gre pa za zelo bistre otroke, za tiste, ki se ne bojijo ustrahovanj, kaznovanj in podobnega s strani avtoritet. Lahko si misliš, da staršem ni ravno lahko pri tem. Večina teh "malih provokatorjev" še ruši šolske stereotipe, zato o njihovi prihodnosti ne vemo kaj dosti. Kakšna bo, je precej odvisno od naše voljnosti, da se odnos do otrok korenito spremeni. In se spreminja, to vem . Na kratko: zelo bistri so, postavljajo provokativna vprašanja, vidijo boljše načine reševanja, dolgočasijo se ob ponavljajočih nalogah, zavračajo učenje na pamet, ne odstopijo od svojih namenov, če gre za nekaj, kar jim veliko pomeni, zelo so sočutni, ljubijo živali, zelo doživljajo naravo, pogosto kažejo izredne talente na umetniškem področju... Takole se mi zdi: če bomo ljubili kar vse otroke in imeli do njih spoštljiv odnos, bomo zase in zanje naredili največ

Huh, super, me je prav požgečkala tale tema ! Sem zelo podobno naravnana kot Marsa . vse te bukle sem jaz preprosto podarila - imam skoraj prazno knjižno polico (kakšna sramota ). Mene zanima samo praktično življenje - tukaj in zdaj. OK, saj obstajajo pomagala, ki mi pridejo naproti. Samo to tudi vzamem kot kratkotrajno podporo mojemu namenu, da se v določeni težji situaciji bolj spoznam, da poštekam, kaj se dogaja, potem pa - odklop in gremo dalje (je pa tudi res, da, ko enkrat nekaj vzamem kot pomagalo, potem ne razmišljam o ceni - vredna sem vsega in najboljšega, kar mi takrat pride na pot)! Tista duhovnost, ki jo omenja Marsa, tudi mene zelo spominja na totalno iste štose, ki jih imajo ljudje že ves čas. Samo, da so jih zdaj zapakirali v lepši papir in jim dodali še nekaj duhovnih pentljic in duhovnega leporečja. Je pa res - tudi to je najbrž potrebno, sicer tega ne bi bilo. Svobodna izbira torej, ali se boš naslednjih dvajset let valjal v lastni iluziji, da duhovno rasteš, če ne boš manjkal na nobenem "pomembnem" duhovnem srečanju, ali pa se boš kar tukaj in zdaj lotil svojega vsakdanjega življenja in ga preprosto - ŽIVEL z vsak dan več svoje lastne prisotnosti in zavedanja .

danes je tako lep datum: 03 - 03 - 03http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_kisses.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif WELCOMING A NEW DAY! A new day stands on my doorstep, so with fragile caution, I move to open the door for its entrance. Then my heart leapswith surprise, and joy jumpsto my eyes, for there, in the door of this brand-new day stands my God with outstretched hand! He smiles and gently asks ofme, "Can we walk this day together?" And I, so overwhelmed with Love, can barely whisper my reply: Welcome In!

Knjige, ki ima zame vsak trenutek uporabno sporočilo: 1. OSVOBAJANJE OD SEBE (Angeli in Thomas pravijo, Bernarda Pavko) 2. POGOVORI Z BOGOM (vsi trije deli, D.N. Walsch) 3. Indigo children - the new kids have arrived (L. Carroll, J. Tober) in An Indigo Celebration (ista avtorja) 4. The New beginning (Kryon, book nine - in vse prejšnje) Zadnja, ki sem jo v teh dneh prebrala, ima naslov ZDAJ (in še nekaj v podnaslovu). Avtorja ne vem, ker sem jo posodila sestri, je pa navdihujoča in polna upanja za nas. Izšla pred kratkim.

bravo mi!!! http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_kisses.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_kisses.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_kisses.gif

Zgodbica s sporočilom: To je zgodba štirih ljudi, ki so hodili po vzpenjajoči cesti. Hodili so po razsvetljeni promenadi, ki je bila videti kot, da je "na koncu sveta". Uživali so ob sončnem dnevu. Vedeli so, kakor veste tudi vi, da je nekaj prelepih dni na tej Razsvetljeni aveniji in, da je nekaj takih, ki so hladni in vetrovni in deževni. Včasih so taki dnevi,da komaj najdeš cesto, kaj šele, da bi hodil po njej! Torej, ti štirje, so hodili dalje, nekako brezbrižni, z glavami v oblakih, komaj, da v telesu, kar rado počne mnogo vas. Nenadoma se prednje priplazi kača in se ustavi naravnost pred žensko, ki je bila na koncu te skupine. Kača se je zvila pred njenimi nogami in ji preprečila, da bi nadaljevala pot. Ovila se je okoli njenega telesa, zasukala glavo in energijo strahu naravnost v oči ženske. To je povzročilo, da je ženska pozabila vse, česar se je naučila. Za trenutek jo je zlomilo. Začela je teči nazaj z neverjetno hitrostjo, nazaj v vas, od koder so prišli. Tako na hitro je zbežala, da je skupina ni mogla niti ujeti, da bi jo umirila. Toliko strahu je občutila! Tako zelo se je prestrašila te kače, da je pozabila vsa orodja, ki se jih je naučila. Kača je bila zelo zadovoljna s svojim delovanjem in nad svojo močjo, saj ji ni bilo treba niti uporabiti svojih kačjih lastnosti. Žensko je spravila v beg! Priplazila se je nazaj v grmičevje, kjer so bili ostali trije. Zmedeni so bili in niso vedeli, kaj bi. Žalostni so bili, ker je ena od njih zbežala nazaj v vas in se verjetno še nekaj časa ne bo odločila, da bi se podala na to pot vzpenjanja. Pogovarjali so se in odločili, da nadaljujejo svojo pot. Zahvalili so se in blagoslovili, da vsaj nihče od njih ni bil poškodovan. Omenjeni trije so nadaljevali pot, uživajoč v lepem dnevu, ko se nenadoma iz grmovja priplazi kača. Kar skočila je na cesto naravnost pred moškega. Dvignila je glavo in pokazala svoje strupene zobe. Moški ji je rekel: "Ubil te bom. Jeznega me delaš! Enega od nas si pregnala. Ubil te bom, da bo mir!" Potegnil je nož, zamahnil z roko nazaj, medtem pa ga je kača pičila v nogo. Takoj je umrl. Želel je zaščititi druge. Nameraval je ubiti kačo, toda kača je bila bolj zvita. Bila je hitrejša. Hitro je zbežala nazaj v grmovje. Ostala dva sta pokopala svojega prijatelja z obredom. Jokala sta, nato pa sta se, moški in ženska, odločila, da nadaljujeta. Uživala sta v lepem dnevu, vendar sta ju težila zadnja dva dogodka - ena prijateljica je zbežala nazaj v vas in drugi je predčasno umrl. Nadaljevala sta in, kot že verjetno veste, je kača ponovno prilezla iz grmovja in se zvila naravnost pred žensko. Ženska se je odločila, da tokrat uporabi drugačno taktiko. Namesto, da bi se trudila kačo ubiti, je začela govoriti s kačo o njenih strahovih in jezi. Pokleknila je k njej in ji rekla:"Oh, draga kača, gotovo si imela težko otroštvo! Draga kača, dvigujem svoje dlani, ne, da bi te napadla, pač pa ti pošiljam svojo energijo, poslala ti bom ljubezen in te ozdravila vseh tvojih ran iz otroštva. Oh, draga kača, predstavljam si, da te je tvoj oče pretepal in si zato tako jezna. In, draga kača, zapela ti bom uspavanko, da se boš bolje počutila, da z njo ponegujem tvojo notranjo kačo." Kača se je odplazila "korak" nazaj in imela zelo zanimiv pogled na svojem obrazu. Tukaj je človek, ki ne odigrava svoje jeze. Tukaj je človek, ki se trudi, da bi jo spremenil. Tukaj je človek, ki se trudi, da bi jo spravil v procesiranje. Kača jo je pogledala in se na široko zasmejala. In ženska je pomislila:"Povezana sem z njo, srce s srcem. Poglej. Smeji se. " Nato jo je kača skokovito napadla in pokončala. Takoj je umrla. In kača se je umaknila nazaj v grmovje in se smejala, smejala smejala rekoč: "Tukaj je bila ženska, ki je poskušala spremeniti svet in mene. Bila je najlažji od vseh mojih plenov!" Zadnji od njih je bil moški, ki mu bomo rekli Samuel. Pokopal je to prijateljico, zdraviteljico. In bil je precej zaskrbljen. Spraševal se je o tej poti vzpenjanja, o tej razsvetljeni aveniji. To ni tako dobra stvar, saj je ena zbežala nazaj, dva pa sta bila ubita. Kar precej časa je premišljeval ali naj nadaljuje. Končno, si je rekel: "Tako globoko v meni je in tako globoko v moji duši, da moram nadaljevati." Nadaljeval je, čeprav nekako bolj pozorno in previdno kot prej. In, kakor verjetno že veste, se je, po kratkem času, pojavila pred njim kača, ki se je zdaj počutila še bolj močno. Naravnost pred njega se je zvila in mu rekla: "Ne bom ti dovolila, da nadaljuješ pot. Tako kot ostale, te bom ubila." Samuel je bil precej podoben vam. Tako zelo je bil predan svoji notranji božanskosti in svojemu iskanju resničnega sebe. Celo v tem strašljivem trenutku, se je spomnil nekaj stvari, ki se jih je naučil. Pogledal je kači v oči, ki se je zvijala in je bila pripravljena, da ga piči. Kačina moč je rasla s pomočjo človeških kapljic krvi, ki jih je čutila na svojih ustih. Navdušena je bila sama nad sabo. V tem trenutku si je Samuel rekel: " Prevzeti moram lastništvo nad svojo božanskostjo in biti v ravnotežju. Vdihniti moram v to in to čimprej! Vdihniti moram v svojo božanskost, ker to sem se naučil, da je resnica." Nevedoč za Samuela ali kačo, je orel krožil okoli in opazoval kaj se dogaja. V trenutku, ko je Samuel vdihnil, se je spustil orel, zagrabil kačo s svojimi kremplji, se dvignil visoko v zrak in z njo zakrožil po zraku. Kača se je zvijala in kričala in orel jo je vrgel na zemljo, kjer je poginila. Samuel je vdihnil še enkrat, tokrat zaradi olajšanja. Nadaljeval je svojo pot in razmišljal o dogodkih tega čudnega dne. Razmišljal je o vsem, kar se je zgodilo. Razmišljal je o orlu, ki je bil ves čas tam, čakajoč na primeren trenutek, da se pokaže, čakajoč na primeren trenutek za Samuela, da je v svojem ravnotežju in svoji božanskosti. Samuel je nadaljeval svojo pot razsvetljenja, ko se je, nenadoma, pred njim pojavila še ena kača. Ta kača je bila zelo, zelo jezna. Planila je naravnost pred Samuela. Bila je vsaj še enkrat daljša kot prva kača. Zvijala se je pred njim in mu rekla: " Zdaj, ko si ubil mojo sorodnico, te bom zagotovo ubila. Maščevala se bom. Moram, tak je način kačjega boga. Vsem, ki nas poškodujejo, se maščujemo." Precejšen del poti je Samuel razmišljal o zadnjih dogodkih. Vedel je, da je bil posvečen in sveti trenutek, ko se je pojavil orel. Vendar je prav tako vedel, da je bilo to božansko delo in, da se mora tukaj marsikaj naučiti. Ko je tako hodil, se je spraševal: "Kaj je tisto, kar se moram v zvezi s temi dogodki s kačo naučiti? Kaj naj bi naredil, da se to ne bo več ponovilo?" Prisluhnil je svoji notranjosti, da bi dobil odgovore. Vedel je, da odgovori vedno pridejo od znotraj. Vedel je, da ne more preprosto zapreti oči in si želeti, da bo orel še enkrat priletel. Vedel je, da je tokrat čas, da zares prevzame lastništvo nad svojo božanskostjo. Pogledal je kači v oči in rekel: "Draga kača, kaj je tisto, kar iščeš? Zakaj si na moji poti?" Kača je bila šokirana. Noben človek je še ni tega vprašal! Ljudje se odzivajo s strahom ali jezo ali, včasih, z neumnostjo, nikoli pa ne s takšno modrostjo. Nikoli niso vprašali: "Zakaj si tu, na moji poti? Kaj je tisto, kar imaš zame?" Na Samuelovo vprašanje, je kača odgovorila: " Dragi Samuel, jaz sem ti. Nisem drugačna od tebe. Nisem kakšen zunanji plazilec. Tvoja tema sem in prišla sem na tvojo pot, ker ti, Samuel ne želiš sprememb. Ti, Samuel, imaš izziv, ki potrebuje poimenovanje. Tu sem kot prinašalka sporočila, da ti pomagam tvoj izziv prinesti v soočenje." Samuel je za trenutek pomislil, potem pa rekel kači: "Toda, če je tako preprosto, če je tako preprosto, zakaj je prva kača ubila in prestrašila ostale ljudi? Zakaj preprosto ne prideš k nam in nam razložiš, zakaj si tu?" Kača je zasukala svojo majhno glavo proti njemu in rekla: " Energija ne deluje na ta način. Samo, ko smo vprašane, samo, ko imate dovolj poguma, ko odprete vrata z vprašanjem, takrat lahko odgovorimo. Ne želimo biti spremenjene. Ne želimo biti napadene.Toda, ko človek pride k nam in nas vpraša, takrat mu moramo odgovoriti. Moramo podeliti." Samuel zdaj razume svojo lastno moč, svojo lastno božanskost in razume, zakaj je bila kača poslana tja. Govorila sta dolgo, dolgo. Skozi to izkušnjo, se je Samuel naučil veliko o sebi. Videl je temo in strahove v njem, ki so bile izraženi skozi kačo. Ko sta končala, ji je rekel: "Še vedno mi nisi všeč. Toda zdaj vem, da si prišla z darilom. Zdaj vem, da obstaja razlog za tvoj obstoj in zdaj vem, kako naj te poimenujem in kaj naj naredim." Nadaljeval je s svojo potjo. Občasno so se pojavljale kače, toda bile so bolj običajne kače, ki so ga ustavljale. Razumel je, da gre samo za preskušanje njegovega lastnega bitja, če še vedno ostaja v svojem ravnotežju. Toda zdaj se, vsakič, ko se pred njim pojavi kača, zasmeje in vpraša: "Zakaj si tu? Kaj je tisto, kar naj bi vedel? Kaj je tisto, kar želiš?" ***Uživajte na poti vzpenjanja, Mateja

Ja, teja, tudi meni se zdi, da je ni večje in bolj dragocene "knjige", kot je kar naše vsakodnevno življenje. Posebej tisti del, ko ni vse lepo in rožnato... Starševstvo je eno od zelo individualnih učenj in včasih blazne improvizacije, večinoma pa še močno ovito in zavito v nezavedne družinske vzorce... Meje? Le kaj so meje, hm...če pomislim na tiste meje, ki si jih rišemo po naši ljubi Zemljici, so nekaj, kar zdaj vse človeštvo pretresajo. So meje, ki jih postavimo otroku, lahko zanj enako doživetje? Morda sem zdaj dregnila v občutljivo temo in bodo zgrmeli nadme očitki "resnih odraslih", da meje vendar morajo biti?!? Upam, da res še kakšno rečemo na to temohttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif

Pogledala sem si omenjeno stran... kaj naj recem? Jaz pa sem mislila, da je samo Milena tista, ki tukaj potrebuje pomoc. Kar sem jaz iz tistega razbrala je bore malo ljubezni in veliko mascevalnosti. Se dobro, da so kuzki na varnem http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_wink.gif

Dragi Rasko! Se predobro razumem, kaksna so obcutja, ko se zaljubis v te kosmatince, ki so res nekaj posebnega! Tudi midve s hcerko sva se komaj locili od njih, prav vajin Sapi je bil eden tistih, ki sva ga v mislih se nekaj casa nosili s seboj. In se nekaj njih...res je, kar pravis, tukaj smo ljudje tisti, ki naj bi to custveno vznesenost trezno spustili skozi moznosti, ki jih imamo. Srcno upam, da je se dosti ljudi, ki imajo radi kuzke in imajo pogoje in zeljo, da jih povabijo v svoj dom. Za vse nas, ki pa se ze druzimo s svojimi pasjimi prijatelji, pa ostaja lep obcutek, da smo na drugacen nacin pomagali, da ti kuzki danes zivijo lepse. Prav tebi in tvoji prijateljici se zahvaljujem za nestete ure, ki sta jih (in jih se)posvetila tem kuzkomhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif

Draga Marsa, tele tvoje novice pa res z velikim veseljem prebiramhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gif. Saj vecino novic izvem ze prej, pa je tako lepo prebirati se na Forumu http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gif. Cestitam ti za pogum, resnicoljubje in predvsem socutje do kuzkov.

No, dragi Julij, jaz vsekakor lahko trdim, da zelo iz prve roke poznam srce parajoče žalostne zgodbe o teh kužkih. Že kar nekaj časa. Ker smo v družini precejšnji ljubitelji psov (vsi imamo pse, nekateri tudi muce, smo obiskovali tudi Milenino "zavetišče" (jaz res tistega ne morem tako imenovati, ker to ni bilo). Da ne bom dolgovezila, ker sem predvsem vesela, da so kužki na varnem, pod streho, da skrbijo zanje resnični ljubitelji živali (ki nimajo potrebe po tem, da se njihova imena pojavljajo v javnosti, pa preživijo s temi psi ogromno svojega prostega časa): danes sva šli s hčerko tja na obisk in domov sva se vračali prav veseli in pomirjeni. Kužki so razigrani, odzivajo se na ogovarjanje ljudi, migajo z repki in se pustijo božati. Njihovi pesjaki so res vzorno čisti, pod streho, hrane imajo dovolj, prostora tudi. Videle sva, kako z občutkom ti ljudje skrbijo zanje, jih vozijo na sprehod, čistijo pesjake, božajo, se pogovarjajo z njimi. Nisem videla niti enega kužka, ki bi bil poškodovan. Celo okopani in sfrizirani so. Vsak pesjak ima nekaj pasjih igračk in resnično me je ganilo, ko sem gledala, sicer še precej plašne kužke, kako poskakujejo in se igrajo s piskajočimi igračkami. Kdo od tistih, ki je doživel oboje - videl te iste kužke v Milenini oskrbi in tukaj, kjer so zdaj, lahko sploh razmišlja o čem drugem kot o tem, da je vesel, da se je vse skupaj tako končalo? Jaz sem vesela. In hvaležna čisto vsakemu, ki je pri tem pomagal. Saj gre za dobro teh kužkov, ali ne?

Draga Marsa! Samo hvala bi ti rada rekla, ker si odprla to temo, ker si željna resnice in ker s tem odstiraš tančice iluzij tudi vsem, ki so se pripravljeni soočiti z njo. Kaj naj rečem za vse te kužke, ki so morali prestati vse, kar so prsetajali, da smo si končno upali pogledati resnici v oči? Na srečo se je ta žalostna zgodba končala. Kaj pomeni biti prisoten v tej akciji, v kateri so večino časa letela sama polena pod noge, obsodbe, dezinformacije in blokada medijev, pa zelo dobro vem, še bolj moji najbližji, ki so res veliko svojega časa in svoje energije posvetili reševanju teh kužkov, pa čeprav je premnogokrat kazalo, da jim ne bo uspelo. Res sem vesela za kužke.

Sorry Mike, ker sem šele danes prebrala tvojo prošnjo. Vidim, da je tema prav zanimiva, kar me veseli :-). Zelo bi bila vesela konkretnih vprašanj staršev oziroma tistih, ki se srečujejo z našimi malčki v vsakdanjih izzivih.

Tudi v meni odzvanja tole, kar si napisal, dragi pokowc... preprosto in učinkovito :-)

Zanima te, od kje imam znanja? Najbrž sem podobno radovedna kot ti :-) Opazila sem drugačne vedenjske vzorce otrok in začelo me je zanimati. Predvsem pa mi je željo po spoznavanju in razumevanju prebudil odnos s hčerko. Najprej sem se v vsem skupaj počutila precej samo, nisem čisto vedela, ali si samo domišljam ali je res... veliko noči sem presedela ob računalniku in iskala kakšne informacije, ki bi mi pomagale do odgovorov. Prebrala sem vse, kar sem bila sposobna najti, nakupila sem si nekaj ameriške litarature in olajšano spoznala, da je pojav, ki sem ga dnevno izkušala v svetu že precej znan in, da so njihova spoznanja zelo podobna mojim. Ker smo tukaj vsi odrasli na novem, neznanem terenu (saj se dogaja zdaj), si izmenjujem mnenja z nekaterimi organizacijami strokovnjakov (soc. delavcev, učiteljev, psohologov,...), ki delajo z Indigo otroki. Moji članki so bili objavljeni v sept., okt., nov. izdaji Aure, četrtega pa si lahko prebereš tudi na LN. Ostale ti lahko pošljem po mailu. Morda je v njih še kaj odgovorov, ki jih iščeš :-) V Sloveniji sem prvič zasledila omenjanje Indigo otrok v knjigi Bernarde Pavko "Marija Magdalena, potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem" (tudi sicer je bila ona moja prva vzpodbuda, da sem vztrajala in iskala), za mojimi članki so v Auri objavili še en intervju na to temo, v zadnji Auri sem brala razmišljanja Viktorja Gerkmana in na netu našla objavo,da Manica in Sandi vodita predavanje o Indigo otrokih. Torej se premika! :-)) Všeč mi je tvoja radovednost :-) Verjamem, da si po svojih najboljših močeh zvest samemu sebi, tako kot vsi mi, na sebi lasten način. lp:-)

... ko bi vsaj videli, koliko talentov imajo ti otroci, ki jih sploh ne morejo pokazati svetu, ki od njih zahteva samo dolgočasno ponavljanje nekih neuporabnih teorij... tako jaz vidim izobraževanje v prihodnosti... vzpodbujanje talentov in podpora z informacijami za tista področja, ki so otrokom blizu. Kar se merjenja IQ tiče, sem bila že jaz uganka tistim, ki testirajo, moja hči pa še bolj. Predvsem je test zastarel in ne dohaja inteligence otrok, ki je dosti bolj večplastna, kot jo dojema stari svet...

Najbrž, da je bilo res že nekaj "izvidnikov", ki so tipali, če je "teren že primeren" za množični prihod indigo energije... bi rekla, pogumna bitja, ki so vstopila sama v to izkušnjo! Vzgoja... skoraj, da jo kmalu ne bo več primerno tako imenovati. Kdo koga "vzgaja", če sploh kdo? Zdi se mi, da vzgoja počasi postaja preživeta reč, saj gre bolj za podporo, za vzpodbujanje, za prebujanje in podobno. Dobro se še spominjam, koliko neodobravanja je bil deležen moj odnos s hčerko, ko sem prisluhnila njenemu ritmu spanja in hranjenja in, ko sem jo vsakič vprašala (četudi še ni znala odgovoriti z besedami), kaj si želi... Danes z velikim veseljem opazujem mlade starše, ki to počno in ob tem ploskam z ušesi, ker se je res veliko premaknilo v naši zavesti in odnosu do otrok! No, še eno mogočno trdnjavo čaka preobrazba - šolo. Zdi se mi, da je prav ta tista, ki je zdaj na vrsti, da "se zruši". Kar naj bi se tu zrušilo, vedo najbolje povedati otroci sami. In držim pesti zanje! To bo velika sprememba, ki bo prinesla s seboj še večje spremembe! To je pravzaprav tisto, kar bomo kmalu doživeli kot indigo potencial! Preden pred otrokom zagovarjamo preživet šolski sistem, raje ZARES prisluhnimo otrokovemu sporočilu, kajti morda si še posebno zdaj želi naše podpore...