piščanec je še posebno dober, če ga spremljaš od začetka do konca. ok. izpustiš detajle iz evolucije, ampak od njegovega rojstva naprej pa le. torej... izvaljen je v valilniku. to je ena velika mašina, polna žarnic in raznih radiatorjev. sledi materinska ljubezen v obliki ćloveka, ki z lopato skrbi, da se ne izgubi in ga vztrajno vrača med tisoče bratcov in sestric, kjer hodijo eden po drugim in seweda eden po drugemu tudi lulajo in kakajo. ampak ni vse samo slabo. tista mama z lopato tudi skrbi, da jih nikoli ne zebe in da niso nikoli v temi. pa da jim ni treba skakati naokrog, jim enostavno ne da prostora. itak pa ne morejo niti hoditi, ker imajo noge večinoma nerazvite. u bistvu zakrnele. in ko pride njihov čas, jih humano z elektriko omamijo, da ne zganjajo hrupa in panično ne bežijo in se upirajo. elektriko jim napeljejo kar v vodo ki jo pijejo. no... tako omamljenim eni noži, še najbolj podobni kosilnicam režejo vratove. in nekdo jih obesi na klin in na tekoči trak, da se jim u miru odteče kri. naprej ne vem več, ker sem šel bruhat. tebi pa le dober tek