AjdaNeza

bankomat

oaza

kebab

Lp vsem. odsotnost v budnosti prav to pa napetost

vrtna zabava (zdej grem pa spat Lahko noč )

kavalir

svetloba

ježek

uffff, ostane še marsikaj

(si) pomežiknem v ogledalu

Mala Smotka, sama se NE prištevam med te, ki si jih nagovorila zgoraj, da očitno ne razumejo samomora... S tvojimi nadaljnimi besedami pa se sicer precej strinjam. Ne vem od kje si potegnila tole mnenje: "...nepošteno od vas, da nekomu, ki mu gre že leta slabo, vleče svojo psihično moč iz ure v uro, razlagate, kako lepo je življenje..." Morda od kakega posta prej... možno... Žal mi je, da si tudi ti navrgla kar nekaj predsodkov o ljudeh na forumu...kaki naj bi bili... smo res?

stisk roke

tolmačenje

Trudi, dobr si napisal, se strinjam. Hm, ja pa res bi lahko malo pogledala za nazaj kaj ste kaj pisali, da ne bom ponavljala zadev, ki so bile že obdelale. No ja, mogoče jih pa vseeno bom, če mi še vedno "ne bodo dale miru"

napetost

janičar

hmmmm Malo me je zaskrbelo, da ne bomo prispevali k dvigu števila samomorov. Jaz samo odkrito priznam, da si kdaj pa kdaj tega zaželim, kar pa ne pomeni, da bom to storila in tega ne nameravam naredit... zakaj sem pa že ene parkrat napisala Rada bi samo poudarla, da me moti samo to, da vsi vemo, da samomor ni nekaj pohvalnega, oziroma plemenitega, ampak se mi zdi, da se nam preveč zatika pri odgovarjanju zakaj je temu tako. Ne podpiram dejanja samomora kot izhoda iz trpljenja, oziroma nesreče, ampak če je pa človek nekako zadovoljen s tem kar je doživel in bi rad zaklučil neko poglavje...Kaj pa vem, ne znam si čisto zadovoljivo odgovorit na to vprašanje

Mhm Človek marsičesa načeloma ne bi naredil.... dogajajo se pa take in drugačne zgodbe... Človek potoni v ekstremnih situacijah v katerih zgubiš občutek za čas, zato misliš da bo določeno stanje trajalo in trajalo in dejansko lahko traja in traja Komplicirano? logično

Živjo. evo tud jaz bom kr tukile odgovarjala ANKETA: 1. Seznanjen/a sem s pomenom besede "samopoškodbe". a. DA 2. Ob besedi samopoškodba najprej pomislim na naslednjo vrsto samopoškodbe (možnih je več odgovorov): zarezovanje po telesu, butanje ob steno, grizenje, prehranjevalne motnje (anoreksija, bulemija, kompulzivno prenajedanje), uživanje mehkih in trdih drog, zloraba alkoholnih pijač, ... (vsaka druga oblika izvajanja nasilja nad lastnim telosom; sto ljudi sto čudi) 3. Poznam človeka, ki se samopoškoduje. a. DA 4. Poznam nekoga, ki se je zaradi samopoškodb tudi zdravil (terapije, psih. bolnišnica). a. DA 5. Tudi sam/a sem kdaj poskusila oz. se samopoškodovala. a. DA (motnje prehranjevanja) 6. Človek, ki se samopoškoduje, je duševno bolan. a. DA (opomba: duševno bolan = fizično bolan; je stanje/obdobje, ki se lahko izboljša, če se temu problemu/bolezni posvečamo; vse "fizične bolezni pa tako ali tako izvirajo iz psihe...) 7. Kakšni bi lahko bili motivi, da se nekdo samopoškoduje (možnih več odgovorov)? Napetost, občutek otesnjenosti, občutek strahu, jeze, žalosti, nemoči, brezizhodnosti, ...

Kapica, ja se strinjam s tabo. Življenje je takšno kot ga vidiš. Ampak se mi zdi, da ga ne vidimo vedno enako. Včasih se pač izgubimo. Vez s sabo. Včasih je toliko sbrememb, da enostavno več ne vemo kje in kaj smo. In kam bezlamo. Se je treba ustavit in premislit. Sploh pa sem mnenja, da si mora človek razviti eno svojo filozofijo in tako lažje živeti kot pa biti zgolj in le realist. Pa še vedno ne vem, zakaj je samomor fuj fej. Če ne bi imela okrog sebe ljudi, ki bi jih s tem prizadela... Ne vem, sama se ne bojim smrti....ko bo prišla bo prišla. Bojim se smrti bližnjih. Svoje ne. Pa ne da se nimam rada, vendar ko bom umrla pač bom. In če bi mi nekdo rekel, da bom čez nekaj dni umrla...ja, verjetno bi svoje zadnje dni preživela hiperaktivno....ampak bi pač sprejela svojo smrt... Zdi se mi, da sem za svoja leta doživela že toliko stvari, da je joj Takih, življenjskih, prelomnih. Hja, pa verjetno jih še kar nekaj bom. Kepica, vprašala si, če ni ironično, da si človek v nesreči želi nesrečo? Mislim, da ni Ste brali Tantadruja? Ali pa gledali film? Če ne, poglejte ali preberite in povejte kaj si mislite o njegovi zgodbi ?

hm hm , jaz samo še iščem ugoden termin, da bom šla na moj prvi odvzem krvi V roku štirinajstih dneh pa zagotovo! Hmm, a je boljše, da gre ta prvič kdo z mano ?? Eh, ja verjetno bo šel kdo Če mi bo pozneje kaj slabo in tko... da mam nekoga, ki me po spravil do doma A morda veste, če sploh vzamejo kri, če imaš neredne menstrualne cikluse...? Nekaj časa sem jemala zaradi neredne , oziroma "nemenstuacije" hormonske tablete. Zdaj se je pojavila dvakrat sama od sebe, ampak na 2 meseca No, bom videla Vem, da ženskam takrat, ko imajo menstruacijo ne vzemajo ... za druge variante pa ne vem

he he, ROTI, super izrek Kaj sem se danes naučila jaz? Da.... brez ljubezni mi živeti ni, srce mi moje to veli...

Nisem prebrala vsega kar je napisano na to temo... ker je gradiva ogroooomnooo Bi si pa rada olajšala svojo vest Samomor... hmmm Nanj tako velikokrat pomislim, da je kar nenavadno Tega ne ve nihče. Na vsake toliko časa me zgrabi sla po tem, da bi za večno zaspala. Kar pa ni kar neka trenuten priblisk, zaradi manjšega problema ali manjše stiske. Gre za stvari, ki se počasi nabirajo. Priznam, to se zgodi takrat, ko mi misli ali načrti zbezljajo v preteklost ali pa v prihodnost, oziroma ko se prestrašim svojih želja. Vendar zaradi strahu ne bi naredila samomora, a-a. Ta misel pride pozneje. Danes pišem precej zmedeno se opravičujem Odgovoriti moram še na vprašanje, zakaj ne naredim samomora? Samo zaradi tega, ker enostavno ne bi želela mojim bližnjim, da se jim zgodi kaj tako groznega. Vem, da me imajo radi in jaz njih. Starši, babi, prijatelji... Verjetno mi tudi ne bi pripisali takih misli, ker sem ponavadi najbolj optimistična, oziroma že najdem kako rešitev Moj problem je, da sem perfekcionistka do sebe, čeprav nisem perfektna in tudi nočem biti, ampak nekako popolno nepopolna ....in verjetno se čutim preveliko odgovornost ter se zavedam moči človekove svobodne izbire. Čudno je, da druge ljudi sprejemam in poskušam razumet njihov način življenja, do sebe sem pa precej bolj ..... Eh eh... Skratka...samomor. Še vedno nisem dobila odgovora, zakaj človek ne bi naredil samomora. Pa sem vprašala že tudi kakega strokovnjaka na forumih. Pa to zame ni odgovor, da je življenja lepo in bla bla bla. Ne, življenje ni samo lepo in tudi ne samo črno belo, ampak v vseh odtenkih. Je bolje narediti samomor ali hoditi po svetu kot kaka mumija. Ja je. Življenje kot življenje imam rada, ga spoštujem in me navdihuje ter spravlja v obum. Ga uživam pa vendar si velikokrat zaželim, da bi me doletela nesreča in bi se moja zgodba končala.