aša

No, najprej hvala vsem za izražena mnenja. Amapk nekateri ste preveč zamoralizirali - spet. tega nisem hotela. Jaz se travci ne bom odpovedala iz istega razloga, kot se ne bom odpovedala muziki, ki jo imam rada, čajem in kavi, ki jih rada pijem, sprehodom v gozdu, jogi in meditaciji, plesu... Kajti vse to rada počnem. Še enkrat, to zame ni bližnjica do Boga,amapak EDEN od načinov, da umirim svoj mali um. Pa krasno se spi in sanja Ne smete jemati življenja preresno. To je osnovna hiba človeštva, če mene vprašate. Namaste

Uf, to ne bi bilo fajn iz preprostega razloga - ne bi blo več neosemenjene marihuane, posledice pa bi katastrofalno vplivale tudi na njen efekt (križanje, izrodelost). No, malo sem brala stare poste in pozdravljam marsin komentar - tudi meni je neprijetno, ko bivši uporabniki posplošujejo svoje slabe izkušnje na vse. Pač eni lahko dobro funkcionirajo, če je sploh ne kadijo, drugi, če jo le občasno, spet tretji, če jo redno. Mogoče se komu zdi pretirano, ampak sama imam zadnjih 6, 7 let takšno izkušnjo: najprej sem kadila ful, potem postopno zmeraj manj (gledano dnevno), zdaj zvečer povprečno 2 jointa (kakšen dan v tednu pa tudi nič). In to povsem spontano. Čez dan sem rada trezna, hitra, zvečer pa paše malo tovrstne meditacije. Kot imam rada tudi kakšen kozarec vina ali kakšno pivo, če smo že pri tem. Zakaj je človek, če se rad omamlja, že takoj "bolnik"?? NI, če je to pač le ena od oblik uživanja čutnega življenja! Baje smo evolucijsko tako narejeni, da iščemo omamo (in nekatere živlaske vrste pravtalo). Zakaj pa nam je Bog naredil receptorje za vsa ta fina počutja potemtakem?? Topel in strpen pozdrav vsem !

Mhm, kaj pa zelišča (droge "per se") ? Vrači in čarovnice so pa ja vedeli več o širjenju zavesti kot klerikalci? Se vam ne zdi, da je učinek droge lahko zelo blagodejen - v smislu utišanja zdresiranega/vkalupljenega/zamračenega/begavega uma? Da lahko tudi tako dobimo širšo perspektivo na Sebstvo, Univerzum etc...? Da ne bo pomote, ne zagovarjam pitanja telesa in duha z neprestano in raznorazno opojnostjo - vem, da tako pride do kontra efekta - ampak (spet Paracelzus) itak je odmerek tisti, ki (če že) dela strup. Nočem solit pameti, sem namreč v zelo hecnem obdobju notranjega razvoja - že leta poudarjeno živim svojo duhovno plat, že leta pa tudi denimo kadim marihuano. Prišla sem do točke, ko spet reflektiram in vrednotim vse skupaj in me zanima mnenje ljudi, ki razumejo te zadeve. Zanima me tudi, kako vi shajate z izredno neprijazno zahodno miselnostjo - po intelektualni plati verjamem v ateiste, da bodo oni dejansko tisti, ki bodo umirili "medverske" strasti, ampak me hkrati žalosti, da tako otročje gledajo na vero, Boga. Primer - Žižek: enkrat je pisal, da se mu ateizem zdi najbolj "fer" (povzemam) ravno zato, ker ateist dela dobro zato, ker verjame, da je tako najbolj prav, češ, ne zato, da si bo zaslužil nebesa oz. božjo pozornost. (iz tega je potem izpeljal, koliko zla se stori ravno zavoljo naprezanaj človeka po tem, da bi bil Bogu všečen) - to srednjeveško krščansko gledišče je pa ja infantilno! In ne dojame, da je pravzaprav zelo lepo opisal resnično povezanost z Bogom - v svojem srcu se s svobodno voljo (to je pa ja najlepši dar Prasile!) odločiš za ljubezen in ne strah. Kako jim to dopovedati, brez da bi nas spodili stran, češ: ah, vi new-agerji, bedaki... No, kakšno je kaj vaše mnenje... Btw, sm novinka na tem forumu, živijo vsem in - hvala Bogu, da ste ! ***