gioia Sw

moja mama je najboljša mama na svetu. zna me potolažit ko sem nesrečna in žalostna. zna dajati najboljše nasvete ko sem v težavah. me ne omejuje. mi zna prisluhnit. me zna pohvalit in tudi nagradit. me ne krega, samo pove mi, kaj sem naredila narobe. mi pove, da me ima najraje na svetu. zna odlično kuhat. v vsaki stvari vidi pozitivno stran. naučila me je, kako ŽIVETI. je skoraj vedno nasmejana in dobre volje. zna šivat in obvlada tudi druge ročne spretnosti. je pametna, inteligentna, razgledana in ni staromodna. pomaga mi, da rastem in se izpopolnjujem. nikoli mi ne teži, zaradi ocen v šoli. včasih, če sva sami, klepetava pozno v noč. uživa v življenju. vedno jo zanima, kje sem bila prejšnjo noč, s kom se družim in kak je bilo v šoli, ampak ona ni vsiljiva. z mamo se lahko pogovarjam o vsem, tudi o najbolj skritih in tabu temah. mama je moja najboljša prijateljica. ima izjemen občutek za človeške odnose. mama je oseba, ki jo najbolj občudujem, cenim, spoštujem. je moja največja vzornica. in upam, da mi bo uspelo postati vsaj pol tako dobra mati kot je ona. to je moj največji cilj, ker v mojem življenju ni "večjega" človega kot je moja mami. je najboljša oseba na svetu in za mene je brez napak. in zato jo imam neskončno rada.

Ljubezen je, ko na neskončno široki, prazni poti srečamo nekoga, ob katerem je tako malo prostora, da ne moremo mimo njega. (R.K.)

sreča je jutro, je nasmeh, je vera, je dežna kaplja, je topel objem, so sanje, prijazen pozdrav, sreča je ljubezen, je sonce, je poljub, sreča so pravi prijatelji, lepe misli, sreča je ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja...sreča je zdaj in bo naslednji trenutek spet... sreča je večnost.

"Angeli so v nas, samo najti jih moramo."

kaj imajo starši od otrok? ljubezen, veselje, smisel življenja, nasmeh na obrazu, občutek, da te otrok potrebuje, da mu pomagaš ko je v stiski, da se z njim veseliš... otrok je že sam po sebi rojena sreča in ljubiš ga od trenutka, ko si ga prvič zagledal. sicer pa je odnos otroci-starši en izmed najtežjih odnosov. je neizbežen in po drugi strani zahteva veliko energije. vzgajanje je pomoje najtežja naloga v življenju. in kdaj dobiš potrdilo da ti je uspelo? "Ne moreš pričakovati, da bo otrok odrasel, če vse storiš zanj. Naučiti ga moraš, da misli sam, da se sam odloča in se ne zanaša na starše, da bodo mislili namesto njega. Ni lahko, ko vidiš ljudi, ki jih ljubiš, kako se napačno odločajo, vendar včasih mora biti tako, sicer se ne bi mogli naučiti nekaterih lekcij. Nauke je mogoče sprejeti na lahek način, toda pogosto se jih moraš naučiti na težjega, tako da jih ne boš nikoli pozabil. Zato ne bodi nikdar preveč zaščitniški; nauči se umakniti roke od duš, za katere skrbiš, ne glede na to, kdo so in koliko so stare. Naj se naučijo nositi lastno odgovornost in, še več, naj se naučijo uživati v njej. Drug drugemu pomagajte rasti." (Eileen Caddy)

hmm...spet sem tu po dolgem času.. sem mislila da bo tema kar zamrla, pa ni.. zdaj razmišljam, da vprašanje na začetku mogoče ni bilo zastavljeno, da dobi odgovor, ampak da dobi kritiko. normalno je, da te stvari nikoli ne bodo dorečene. naredila sem samo en korak bližje vam..in sebi. in jaz? še vedno jo vidim..ali pa tudi ne. glavno je, da verjameš.

"Neznatna bolečina našega najmanjšega prsta nas skrbi bolj kot trpljenje milijonov ljudi po svetu." (britanski esejist, W. H.)

Veliki ljudje ne iščejo smisla v življenju... Gioia

normalno da za svoj obstoj v materialnem svetu potrebujemo materialne dobrine. nisem rekla da jih ne potrebujemo. ampak pripisujemo jim preveliko vrednost. otipljive in splošno znane stvari nam preveč pomenijo zato ker se ljudje bojimo biti nekaj posebnega. praktično se ljudje naslanjajo na materije ker jih je strah da bodo izločeni. tisti, ki na svet gleda drugače kot ostali bo izločen iz družbe. lp, gioia sw

hmm... svet in ljudje na tem svetu so premalo duhovni. preveč jim pomenijo materialne dobrine. ljudje prevečkrat iščejo vzroke za svoje težave drugje, v drugih ljudeh in ne v sebi. in nekateri sploh ne pomislijo da bi svet lahko bil lepši in srečnejši če bi vsak v sebi iskal srečo. premalo je poduhovljenih ljudi, ker nimajo časa, nimajo časa za sebe, da bi poiskali to svojo duhovnost. v svetu veljajo čisto drugačne vrednote. mogoče se res malo smešno sliši, da se v prostem času ukvarjam z duhovnostjo. ampak kdaj pa se naj? v šoli sigurno nimam časa razmišljat in se s kom pogovarjat o takih stvareh, šola je obveznost in ne moj prosti čas. pa sej mislim, da veš kaj hočem povedat... in... duša ne biva v drugi dimenziji..samo del duše... lp, gioia sw

ok, vsak si dušo po svoje razlaga. ne morem ti vsiliti nekega svojega mnenja. vsa stvar je precej nedokazana. glede razvitosti pa...je precej dvolična.... če greš med živali brez puške; med katere živali?? in vseeno ostaja možnost, da greš med živali s puško, kar pomeni da je nekdo moral puško iznajt, in to sigurno niso bile živali. ena izmed skupnih lastnosti ki jih imamo z živalmi so potrebe. in prve razlike so že v zadovoljevanju teh potreb. živali jih zadovoljujejo homeostatično, nagonsko. ljudje potrebe pogosto zadovoljujemo progresivno, socializirano. pri ljudeh so velikokrat prisotne tudi psihosocialne potrebe medtem ko pri živalih niso. že tu so razlike. ljudje smo višje razviti kot živali. in mislim da nam je bilo dano da raziskujemo SEBE in svojo notranjost, ker sicer bi nam bilo raziskovanje precej bolj oteženo. lp, gioia sw

človek NI telo in človek NI duša. tudi bistvo človeka ni duša. res pa je, da je telo samo obleka, ki jo menjamo ob reinkarnaciji. človek je celota. je živo bitje, ki je najvišje razvito. ima ego in alterego. v primerjavi z živalmi ima višjo nalogo. in z našimi materialnimi čuti smo sposobni videti dušo oz. njene lastnosti. zirosi je lepo napisal(a). in mislim da vprašanje ni narobe zastavljeno. če koga zanima: http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/povzet...ki/usodadus.htm lp, gioia sw

že kr nekaj časa se ukvarjam s človekovo duhovnostjo. verjamem v reinkarnacijo, verjamem v dušo. je nematerialna snov, ki v človeškem telesu deluje kot energija. vsaka duša ima svoje lastnosti, ki jih je mogoče videti z materialnimi čutili. ni pa to ena taka stvar, ki jo enostavno gledaš in jo vidiš. vsak posameznik se v svojem prostem času ukvarja z drugačnimi stvarmi in jaz se ukvarjam z duhovnostjo. to me zanima. zato nisem nič drugačna od VAS. in to temo sem odprla zato, ker iščem ljudi s podobnimi interesi. če se ti pa vprašanje zdi čudno, pa pač ne odgovori! lp, gioia sw

hmm... nisem si mislila da bomo enostavno vprašanje tako zakomplicirali... kaj bi rada videla??....brala sem kaj pomenijo različne barve duše in takrat sem se odločla da bi rada videla svojo dušo. z določenimi tehnikami sem jo dejansko videla in zdaj jo raziskujem. zanima me, koliko ljudi še to počne.

definiraj kaj je ČLOVEK. lahko bi rekli da je človeško telo kot stroj, kot računalnik ki za svoje delovanje potrebuje energijo.