TaMeJcKeNa

pOsEbNa PeSeM...zA PoSeBnEgA pRIJatElJa! SEDIM NA POSTELJI IN RAZMIŠLJAM…RAZMIŠLJAM O SVOJEM ŽIVLJENJU… …ŽELIM RAZREŠITI UGANKE V SVOJI GLAVI PA NE VEM KAKO…OZREM SE V PRETEKLOST… MORDA JE TAM ODGOVOR, KI ME MUČI ZADNJE DNI… Bilo je leta nazaj….… MISLIM DA SEM ŽIVELA NAJBOLJ KRITIČNA IN NAPORNA LETA…13, 14 IN 15! TAKRAT SEM MISLILA, DA JE VES SVET MOJ, DA MI NIHČE NE MORE DO ŽIVEGA… MISLILA SEM DA SEM LAHKO VSEMU KOS IN DA O LJUBEZNI IN O ŽIVLJENJU VEM ŽE VSE… ČEDALJE BOLJ SI MI ZAČEL HODITI PO GLAVI… BIL SI V MOJIH MISLIH PA KLUB TEMU, DA SO MI VSI GOVORILI DA NISI ZAME, SEM TRAPASTO VZTRAJALA IN VZTRAJNO ZAGOVARJALA NOROST SVOJIH LET… ZAKAJ NISI BIL ZAME??? POLEG NAJINEMU DRUGAČNEMU RAZMIŠLJANJU O ŽIVLJENJU JE BILA PRISOTNA TUDI RAZLIKA LET… KI SICER NI TAKO VELIKA PA VENDAR JE TAKRAT BILA DOKAJ OČITNA…. BILA SVA PRIJATELJA NO ČE SE TEMU DA REČI PRIJATELJSTVO…JAZ SEM V TEBI VIDELA SVOJEGA SANJSKEGA MOŠKEGA… ti pa si v meni videl…… KAJ SI TAKRAT SPLOH VIDEL V MENI TI?? VERJETNO SEM ZGLEDALA SMRKLJA KI SE MEČE ZA TIPOM ČEPRAV ŠE NITI NE VE KAJ LJUBEZEN SPLOH JE… RESNO!!! MI ZNAŠ ODGOVORITI NA TO VPRAŠANJE??ZATE SEM PO VSEJ VRJETNOSTI BILA OTROK! JA RES JE…BILA SEM OTROK…še danes sem …PA VENDAR ME NEBI BILO TREBA TAKO PRIZADETI… VEM BILA SEM SMRKLJA AMPAK TO ŠE NE POMENI DA NISEM BILA ČLOVEK!!! Pa vendar ……..ČE DOBRO PREMISLIM SE TI MORAM NA NEK NAČIN ZAHVALITI… POSTAVIL SI ME NA REALNA TLA…DAL SI MI VEDETI,DA TUDI MENE LAHKO KAJ PRIZADANE, DA MI NI POSTLANO Z ROŽICAMI IN DA NE MORE BITI VSE PO MOJEM…a če sem iskrena … TO BI SE DALO STORITI NA DRUGAČEN NAČIN!!!Pa vseeno… NEVEDE SI ME NAUČIL ENEGA OD GLAVNIH PRAVIL V ŽIVLJENJU IN ZA TO SEM TO HVALEŽNA… PA PUSTIVA SEDAJ PRETEKLOST…KAR JE BILO JE BILO… zame je bilo kot padec…pri katerem zakrvaviš a s časoma se rana zaceli in spet sem bila funkcionalna… HOTELA SEM TE IZBRISATI IZ SVOJEGA SRCA…OSTALA SVA PRIJATELJA… MORDA JE BILA TO NAPAKA…PREVEČ SVA SE VIDEVALA… RABILA SEM NEKAJ ČASA DA SEM TE PREBOLELA IN TE RES IMELA SAMO ZA PRIJATELJA… NO VSAJ MISLILA SEM…A KLJUB TEMU DA DO TEBE NISEM ČUTILA VEČ TISTE ZALJUBLJENOSTI KOT VČASIH, JE NEKO ČUSTVO V MENI OSTALO…NE ZNAM GA OPISATI…NI LJUBEZEN A JE NEKA POSEBNA NAKLONJENOST… naklonjenost TEBI… SEDAJ NAJINA LETA NISO VEČ OČITNA…JAZ IMAM NEKOGA KI ME IMA RAD, NEKOGA ZA KATEREGA VEM DA ME NEBI RAZOČARAL IN NAJINE POTI GREDO V ISTO SMER… VIDIM NAJINO SKUPNO PRIHODNOST… TI PA SI IZRAZIL TISTO ČESAR SEM SE BALA… PRAVIŠ DA ME IMAŠ RAD…DA SEM TI VŠEČ IN DA BI BIL RAD Z MENOJ…ZGLEDA DA SE RES VSE OBRNE… NE PRIVIŠČIM TI DA TRPIŠ A MORDA BOŠ LE TAKO SPOZNAL KAKO SEM SE POČUTILA JAZ… OPROSTI MI…NE MOREM TE LJUBITI! Zame si le boleč spomin…TVOJA RANA V MOJEM SRCU JE ZACELJENA… a za vsako rano ostane sled…NIKOLI NE IZGINE! DRAGI PRIJATELJ…želim ti srečo…ZA NAJU JE PREPOZNO!

BILI SVA PRIJATELJICI!!! Vsak dan je sijalo sonce, četudi je padal dež, vsak dan so cvetele rože, četudi je bila zima. Vse težave so se zdele, kot majhen kamenček na poti čez katerega le stopiš in težava izgine. Vse sva počeli skupaj - bili sva neločljivi. Sedaj pa, ko si našla nekoga, ki te ljubi, pa si mi obrnila hrbet. Sedaj z njim rešuješ težave, z njim poješ pesmi, ki so bile le najine. Morda ne veš, toda težko sem se sprijaznila s tem, da me kar na enkrat zate ni več, da je tisto prijateljstvo kar naenkrat izpuhtelo, kot nek oblak, ki ga prežene veter. Ne bom ti očitala...nimam pravice! Rada bi ti povedala le, da mi no bilo vseeno ...da je zaradi tebe preteklo mnogo solza. Toda življenje gre dalje in vsak da sledijo nova razočaranja, ki jih prinese kruto življenje... ne vem pa katero me bo prizadelo tako močno, kot me je ta...da je najboljša prijateljica pozabila name!