bubba

ja tut js se strinjam . pučak!!!! stari to morš pravga spoznat pa si globoko zaupat itd... ne morš kr tk neki ...

i like that

ful lepo

ja js bi pa rekla sm hvala za puhvale ...sm kr bl vesela pustala...bom še kj napisala ko bom mela naudih hehe sm neki bi še prašala...če mi lahka en razloži ka je proza ( sei sm prov napisala ne? ) pa učem je razlika med poezijo pa prozo

evo še ena moja... sm mela tak naudih učeri ...upam d se vam bo dal brat ko je bl dovga ZAVEDANJA Zakaj me nihče ne razume?! Rada bi samo živela, brez problemov, Ki pa mi jih nenehno povzročajo drugi. Ne razumejo, da je puberteta najtežje obdobje življenja. Zdi se ti, da te nihče nima rad, a to ponavadi ni res, na srečo obstajajo tudi prijateljstva, ne samo ljubezni, zaradi katerih si nenehno negotov. Iščeš sam sebe… To iskanje je lahko dolga ali pa kratko, Lahko se najdeš že na začetku, Včasih pa se iščeš celo življenje. Vsi ti govorijo, da te razumejo, a te ne. Rečejo ti, da jim lahko vse zaupaš, a to ni res. Če si drugačen, te odrivajo, če si enak, pa si kot robot. Kaj pa naj boš potem?! Vsak je edinstven, neponovljiv, a veliko se jih tega ne zaveda… Včasih so glasba in knjige vse kar imam, Znajdem se v popolnoma drugačnem svetu, vživim se vanj. Ta svet je veliko preprostejši kot resničen, zato pa ga tudi imam, ker preprosto ne prenesem realnosti. Vsi se ženemo h nečemu, od česar bomo imeli korist v prihodnosti. Zakaj prihodnost?! Zakaj ne sedanjost?! Treba je živeti za trenutke… trenutek sončnega zahoda, trenutek, ko ti nekdo nakloni nasmeh, trenutek objema, trenutek, ko si sam s sabo. Veliko je teh trenutkov, samo zavedati se jih je treba. Potrebno jih je ceniti. Ljudje smo najpametnejša, a hkrati najneumnejša bitja. Sami sebi in drugim otežujemo življenja, kar pelje počasi, a vztrajno h izumrtju. Naenkrat bomo izginili. Za vedno.

ja men je tut zlo ušeč ... no sm eno svojo napisala pesm tk ko sm rekla LJUBEZEN Všeč mi je, pa ne vem zakaj. Po zunanjosti ni ravno lepotec, po notranjosti pa tudi ne . Nekaj me vleče k njemu. Omahujem ali naj mu povem ali ne... če bi mu, bi se vse spremenilo; nebi si mu upala pogledati v oči, tudi občasni objemi bi izginili. Če pa mu nebi pa bi trpela... tako kot zdaj Vsakič, ko ga katera objame... Res sem v dilemi... Najhuje od tega pa je, da že ima dekle, je zaseden. A še vedno upam; upanje umre zadnje. Kljub temu pa me obhaja neka slutnja, da nikoli ne bova skupaj. Rada bi ga objemala in poljubljala ves čas, a kaj ko ne morem. Boleča je ta nesrečna ljubezen. Rada ga imam, karkoli stori. Srcu preprosto ne morem ukazovati.

ka pa js mislm u pirsingih pa tatujih hehe ...am men se zdi to lepo sm du neke meje mislim recimo js bi ful mela pirs u ubrvi al pa bradi mi je ful lepo tatuji so pa itak zakon

bom mogla tut js še kei napisat se mi zdle ži u glavi počas sestavla pesm

love that!! zlo mi je ušeč

hehe... js poznam tut par lepih misli... pusti ga da gre, če vama je usojeno se bo vrnil. vsak človek ima svojo ceno, rabi le nekoga ki ji ustreza

tenx za pohvale...mi velik pomenjo....to pomen d sm na pravi poti hihi...

men je pa lepo še ena moja pesm...mal bl žalostna... DEEP INSIDE sedim. poslušam svojo najljubšo pesem. lepo mi je, za kratek čas pozabim na vse moje težave. že naslednji trenutek pa postanem žalostna. po licu mi spolzi solza. pustim jo, naj teče, naj živi. trpim. v moji notranjosti se bijejo hudi notranji boji. naj še živim? ali umrem? odrešitev ali poguba? rada bi....bila ljubljena megleno se spominjam včerajšnjega dne, kje je že to... zdi se kot, da jim je vseeno zame. potem pa pride v sobo moje pasje bitje. pogleda me z žarečimi očmi in pomaha z repom. ni težko ugotoviti, da bi rada šla na sprehod. vsaj nekdo, ki me potrebuje. dlan položim na njeno svetlečo črno dlako in jo objamem. takoj sem boljše volje. v roki že imam povodec. pripnem ga za pasjo ovratnico. odprem vrata in skupaj stečeva ven. v svet. iz grla se mi izvije dolgo zadržan krik. po licih pa mi tečej solze, tokrat solze olajšanja. pravi balzam za dušo. hehe...upam, da je kokr tok u redu, d si ne bom sramote naredla