zmilena

Ali bi bila preveč radovedna, če bi vprašala, kakšne starosti ste člani foruma? Meni se vsi zdite tako mladostni, odprti in zanimivi, da se mi zdi, da ne "pašem" ravno med vas, čeprav moram reči, da se med vam vseeno dobro počutim. Torej tvegam vprašanje:

O ljubi bog, menda bo ja še katera v moji vrstici, res bi bilo kruto, da bi ostala sama!

V mojem zakonu ni ljubosumja. Vem pa, da je ljubosumje nekaj zelo hudega in grdega, ker ima moja prijateljica tako ljubosumnega moža, da k njihovi hiši ne pride nihče več. Ta možakar je ljubosumen na vse in vsakogar. Najtežje pa je to, da ona sploh ne opazi kdaj ga zagrabi ljubosumje. Nima namreč navade tega pokazati takoj, z vsemi je strašno prijazen, svoje ljubosumje pa stresa kasneje, ko se mu pokaže prilika. Ne pozabi niti čez več let, s kom je govorila njegova žena, vsako besedo obrne na slabo, z leti pa se še zaostruje. Menim, da je ljubosumje huda reč! Ker žensko zelo dobro poznam, vem, da mu nikoli ne daje vzroka zato.

Jaz imam v kuhinji vedno malo stekleničko šentjanževih rož, namočenih v olivno olje, za slučaj opekline. Če opeklino namažeš s tem oljem in to takoj, ko se opečeš, ne dobiš mehurja in hitro se zaceli. Šentjanževe rože , ko jih naberem, dam v steklen kozarec, nanj nalijem olivnega olja, pokrijem in postavim na sonce. Ko je rdeče barve, precedim in je nared za uporabo. Tudi na morje ga vzamem s seboj, če dobi kdo opekline. Za zanohtnico, nakapljam na gazo malo tega olja, drugi dan je ni več.LP

Tamara, zdaj si zabila žebljico na glavico! Če T indirektno odgovorim bi ti povedala, da sem jaz oven, moj mož pa škorpijon, da je za nameček srčni bolnik, da ga ne smem čisto nič jeziti, ker je zelo občutljiv in mu jeza škoduje. Meni ne škoduje, ker mi že to veliko pomeni, kar sem lahko napisala. Sicer imam pa zvezek, v katerem si dam duška, potem pa ga skrijem. Vidiš kako je to enostavno! LP

Zame je prilagajanje v zakonu bistvo. Moj mož je vedno zadovoljen, ko rečem besedico " ja "ali " da". Vse drugo je rizično.

Pozdravljene, kar vse po vrsti! Kar rada vas že imam toliko se mi posvečate. Kaj takega pa res še ne!Pravzaprav mi je bil tale forum nek izziv, resnici na ljubo, sem pa vsakič, ko se lotim pisati čisto trda od nekega, saj ne vem kaj je to, rešpekt,strah, ali kaj.No, ko ste vse tako prijazne, mi je kar lahko pri srcu. Za lunin post vem, samo se ga še nisem lotila, ker sem načeloma zato, da nočem imeti prazen želodec. Imam namreč malo več kisline in nočem, da bi si pokvarila želodec. Sem namreč bolj po očetu, ki je že imel rane na želodcu, tega pa nočem. To, s polnozrnatim kruhom, pa ja.Pravzaprav mi je Montignacova metoda prav všeč, pravzaprav me še najbolj moti, da je nekako proti krompirju, jaz pa sem pravi krompirjevec. Ne prizadene me niti riž, niti sladkor, niti bel kruh. Kuham že tako vse na olivnem olju, sončnično uporabljam samo za solate. Čisto zadovoljna bom s koščkom polnozrnatega kruha zjutraj, potem ga pa tako ne rabim več čez dan. Po zadnjim hujšanjem me je " neslo" najbolj to, da nisem vedela, da moram še naprej paziti na kombinacije posameznih živil. Sicer je ta dieta pisana tudi na kožo možu, ki je srčni in sladkorni bolnik. Nevarno mi je tudi zvečer, ko odložim delo in se predam lenarjenju pred TV. Z Lemurijo se seveda strinjam, da posedanje pred TV ni "zdravo", ampak zvečer se mu nekako težko odpovem. Res sem včasih pletla, ampak zato nisem nič manj mislila na hrano. Za čitanje zvečer nimam najboljše oči, mož tudi ves večer gleda TV, zato to zaenkrat ne bom opustila. Glede radosti do življenja draga Lemurija se Ti pa pridružujem. Jaz sem vsako jutro srečna, ko vstanem. Pravzaprav, če si " pošlihtam " življenje glede "kil" sem čisto zadovoljen človek. Moram reči, da jaz nisem navajena misliti na pozitivno ali negativno energijo, pravzaprav se mi zdi to neka novotarija, ki je ne poznam, pa vendar ne vem, če ni to pozitivna energija, ki veje iz vaših prispevkov, ker se mi zdi, da sem polna moči, ko sem sprejela vaše nasvete. Ne morem si kaj, da ne bi dodala nekaj tehle smeškotov, čeprav se mi zdijo malo otročji!http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_cool.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_cool.gif Ko bom zabeležila -7 kg, vam pa pošljem tega-lehttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_tongue.gif

Pozdravljeni Lemurija in Mini. Mislila sem odgovoriti samo Mini, vendar sem presenečena našla še odgovor Lemurije. Kako lepo, pa še objem je spodaj pripisan! Hvala. No,ubogala sem Mini in zdaj proučujem knjigo Montignacova metoda. Zanimivo, tudi sama sem pravzaprav svojih 25 kg odvrgla nekako s to metodo, le, da še nikoli prej nisem slišala zanjo. Nekdo mi je rekel, da oglj. hidrati in beljakovine ne gredo skupaj, jaz sem se tega držala in šlo je.. To se nanaša na prvi del knjige. Potem sem začela normalno jesti, čeprav manjše porcije, in doslej sem že pridobila na teži. Torej je treba pridobljeno spet odvreči, potem pa slediti nasvetom drugega dela knjige, to se pravi, enake osnovne zapovedi. O, zdaj vem, da bo šlo. Ko sem dobila knjigo v roke in nisem vedela za kaj gre, tiste glikemične indekse in krivulje, sem rekla, ah to že nočem! Toda še enkrat sem pogledala iztiskane tiste prijazne besede Mini, ki pravijo, da mi bo ta knjiga spremenila življenje, pa sem se spet lotila "študije" in ni mi žal. Kot rečeno, drugi del moram še obdelati in upam na najboljše! Tudin na nasvet FREE glede mineralov nisem pozabila in na originalni nasvet POKOWC-a tudi ne, ki pravi, če veš da te zebe, se obleci, če veš, da te zbode, bodi bolj previden, le, da me je ta samo spravil v dobro voljo. Vsem prav prisrčna zahvala in lep pozdrav! Milena

Joj, težko bi rekla, da je to isto, kot na mleku. Meni se zdi, da je v mleku skupek glivic, po izgledu, kakor goba, te perlice pa so posamezne, okrogle in prosojne. Iz mleka pa na žalost, ne vem kako se dela kefir. Prepričana sem, da se javil, kdor to ve, saj vidim, da je na tem forumu " malo morje" strokovnjakov za vsa področja. Pa lep pozdrav!

Jaz pripravljam kefir tako, da imam dvoliterski steklen kozarec, v katerega nalijem vodo, dodam tri žlice sladkorja, eno oprano in prerezano limono, tri suhe fige, ki jih malo prerežem in približno 2 dcl kozarec kefirjevih perlic. Tako pripravljen kozarec imam v kuhinji, na sobni temperaturi, samo pokrit s krožničkom. Kozarec s kefirjem stoji dva dni, nato precedim, v tekočino stisnem limonin sok, fige odvržem in odcejene perlice sperem v cedilu , nakar jih znova uporabim. Ko se preveč namnožijo višek odvržem.Sok potem pijem,naslednja dva dni, ko je dozorela nova porcija. Pozabila sem napisati, da vmes ko se kefir dela, ga dva- tri krat premešam.Lep pozdrav!

Najlepša hvala free in MINI. Torej grem veselo na delo, pa lep pozdrav!

Dve leti je že, odkar sem z velikim trudom shujšala od 87, do 63 kg. Ko mi je uspelo, sem bila presrečna. Po več letih sem se spet lahko pogledala v ogledalo. Ker sem stara 63 let, sem se s tem postarala za vsaj 10 let, saj sem dobila kar globoke gube, koža pa mi je kar visela na bedrah, nad komolci ..., toda vse to sem z veseljem sprejela za svoje, saj sem se spet z lahkoto pripognila in si zavezala čevlje, nisem več sopihala po stopnicah, še najbolj pa se mi je dopadlo, ko sem v ogledalu ogledovala kosti ključnice, ki jih že dolga leta ni bilo videti iz špeha. Toda, vedno nastopi tudi toda... SEDAJ SEM PRIDOBILA NAZAJ 7 KG!Res se še ne počutim debela in sovražna do sebe, toda v meni je tak strah, da ni več daleč do debelosti da me večkrat grabi depresija. Zakaj? Zato, ker ves dan se ne nažiram, kot nekoč, ampak zvečer mi popustijo vse zavore. Ni je hrane, ki me ne bi prav noro privlačila. Torej hladilnik mora biti prazen in tudi je. Moje misli prav švigajo po omaricah, pa čeprav je suh kruh, mleko, ali kar koli. Zame je najslabši čas, ko sedem v fotelj pred televizor, takrat dobesedno znorim za hrano. Prav v prsih me tišči! Zato, ker mislim, da je tako še najbolj sprejemljivo, si prinesem šest ali sedem pomaranč in tja do enajstih, ko grem spat, lepo počasi kar naprej lepo žvečim. Ker pojem tudi vso tisto belo kožico, imam kar poln želodec, prav kakor sedaj, ko to pišem.Temu se pridruži še velika mera samoobtožb in slabe volje, tako, da spet ne bom mogla spati. Saj vem, da moram to počistiti sama pri sebi! Upam, da bom že našla način, predno bo prepozno, predno se bodo povrnili vsi tisti strašni kilogrami. Vendar, prav odleglo mi je, da sem se malo potožila v neznano. Če bi bilo v znano se tako ne bi. Če bi se le kdo našel s podobnimi problemi in jih je rešil, bi bila pa res vesela, če mi lahko pomaga.

Tudi meni so dišave zelo pri srcu, še posebej bazilika. Ker pa je toliko dobrih poznavalcev zelišč, bi imela vprašanje. Namreč, doma imamo zajce. Ali kdo lahko navede dišave za kvašo domačega kunca. Hvala in vsem lep pozdrav.

Neki moj sodelavec je delal tako, kot tvoj partner. Nikoli ni imel časa, delal je tudi popoldne, prihajal v službo, ko smo bili drugi prosti, imel pa je tudi navado, da, če smo kdaj v družbi kam šli malo posedet, je on doma vedno rekel, da je moral delati. Ko je ta veliki šef šel v pokoj, je njegovo delovno mesto zasedla mlada moč in pokazalo se je, da niti slučajno ni tako obremenjena z delom, kot je bil on.

Kar nekaj let je minilo, ko sem se jaz poročila. Ohcet smo naredili kar v domači hiši, ker tako ni bilo dosti denarja. Toda ko sva se poročila na matičnem uradu, je matičar tako naveličano prebral tiste napotke, da mi niso niti malo segali do srca in tudi poročeno se nisem počutila. Ko sva se poročila nato še v cerkvi, je bilo to,to! Začutila sem čustveno povezanost z možem, ki je ostala še do danes. Meni ni žal, da sem se poročila. Veliko raje imam, da me mož prestavi kot ženo, kot, da bi rekel, to je moja izvenzakonska prijateljica ali kaj podobnega. Menim pa tudi, da so neki okviri povsod in se avtomatsko ravnamo po njih, saj nas vse uredbe in zakoni k nečemu zavezujejo, sicer bi vladala anarhija. To je moje mnenje, ki je pač za marsikoga preživeto, med drugim tudi za mojo hči, ki živi kakor pač sama želi in ji ne mislim soliti pameti.