Lyassi

Uf, težke debate, ne me pojest ker bom napisala totalno iracionalno stvar za znanstvenike in ljudi, ki iščejo dokaze. Vsak ima svoje mnenje, jaz spoštujem vašega, pa dajte še vi mojega. Dvom v obstoj Boga obstaja od nastanka človeka in bo tudi obstajal dokler bo človek živel. V naši naravi je, da se srečamo s tem vprašanjem oz. problemom ali Bog obstaja, če obstaja kakšno ima povezavo z nami,... Že misel da je nekdo nad nami je za nekatere pretežka, da bi jo sprejeli in zavrnejo obstoj Boga še preden bi si dovolili pomisliti, da zares obstaja. Tisti, ki zavračate obstoj Boga, a ste si kdaj dovolili samo za trenutek pomisliti, da morda obstaja in je prisoten? Pa to odgovorite sebi, ne meni. Mislim, da Bog ne deluje toliko na ravni celotne zemeljske populacije kot pa na ravni posameznega človeka. Če bi obstajal in bi imel namen vsem 100% spoznati njegov obstoj, potem bi to že storil in ne bi imeli vere ampak znanje. Sama sem imela tudi obdobje dvoma v obstoj Boga. Stvari sem poskusila urediti s pametjo in racionaliziranjem. Vendar s tem nisem rešila kaj dosti. Potem pa sem se nehala ubadati s tem vprašanjem in preprosto začela živeti življenje tako kot se spodobi. Bog ima smisel za humor, saj ravno ko sem nehala iskati dokaze da obstaja sem ga začutila v svojem življenju. Prvo je bilo občutenje, potem mi je prišlo v razum, da obstaja. To sem hotela povedati, če kdo išče dokaze da Bog obstaja ali ne si mora prvo pustiti dvomiti, da sta resnični obe možnosti. Pa bolje kot iskati dokaze v znanosti, spisih in doživetjih drugih ljudi, je pogledati v lastno življenje. Po mojih izkušnjah ima Bog zelo velik smisel za humor, tako, da ga mora vsak spoznati na svoj način.

Alina ne bit užaljena ali nejevoljna ker so ti nekateri napisali: "zakaj ne maraš hinavcev?". To je bistveno vprašanje, to česa ne maramo pove toliko o nas ali pa še več kot tisto kar imamo radi. Ponavadi gre za to, da ne maramo tistega kar doživljamo kot grožnjo (npr. naši varnosti, našemu dobičku, našim zahtevam, naši samopodobi, našim vrednotam,...). Če stvar ne doživljamo kot grožnjo in se z njo ne strinjamo pa nam je vseeno in nimamo močnih negativnih čustev. Glej, mislim (sicer morda se motim), da nobena skrajnost ni dobra. Strinjam se da obrekovanje za hrbtom je zelo nedoraslo dejanje. S tem pa če povem o nekomu dejstva in kaj sem jaz pri tem doživljala ni obrekovanje (ker povem dobre lastnosti človeka kot tisto kar mi ni bilo všeč pri njegovem vedenju). Na drugi strani pa je totalna iskrenost in izražanje svojega mnenja. S takimi ljudmi je zelo težko živet, imam eno doma (in moja samopodoba je tudi malo trpela zaradi tega), včasih je boljše zadržati kaj zase in s človekom biti prijazen in vljuden, tudi če komaj čakamo da se ga rešimo.

Važen je tvoj odnos z možem, če nimaš želje imet odnosov z njegovimi sorodniki, sicer se prej pogovori z njim in se skupaj odločta kaj naredit. Tako kot si jih opisovala bi se jim jaz izogibala na daleč. Vpraši se kaj tebe sili nazaj tja in kaj njega? Kakšen odnos sploh lahko imate z njimi,... a se lahko kaj spremeni? Glede vnuka pa je tko, boljše da ima omejene stike z starimi starši kot pa da jih ima pogoste in mu oni začnejo v glavo pravit da si ti slaba, ker lahko bi prišlo tudi do tega. Želim ti zares vso srečo pri tem.

Res je, vendar vodi k zavesti, ker potem človek ne sprejema samoumevno kaj mu drugi dajejo v glavo ampak prihaja sam do spoznanj in se zaveda samega sebe. Tisto od balončka nism najbolj razumela, mislim da če človek razmišlja nima polne glave oz. "balončka" ampak menjuje zrak noter, skratka dela za novo prostor in zrak prezračuje.

Zanimivo vprašanje, mislim da je problem mnogih ljudi v tem, da so leni v mišljenju in s tem manj zavestni. Skratka, razmišljat je treba o stvareh, odnosih, pojavih,.... jih čutit, si postavljat vprašanja in ohranit zmožnost da te lahko nekaj preseneti.

Mogoče bi edino to omenila, da samospoštovanje in samopodoba nista iluziji, ki se razblinita. Vsak človek ima samopodobo ker je to zaznavanje in predstave o samem sebi, torej vsako bitje ki se zaveda samega sebe kot bitja ima o sebi neko podobo (lahko pa je dobra, slaba, nizka,.... pač različna pri vsakem človeku). Pri samospoštovanju je podobno, pojavi se ko se človek zaveda samega sebe v odnosu do drugih. Torej sta tako samopodoba in samospoštovanje del jaza, ki se jim ne moremo odreči dokler smo ljudje, lahko pa se spreminjajo tako kot se človek spreminja.

Res je, sicer če bi blo kakšno poročilo manj za napisat bi bla tudi vesela.

Res je, v bistvu ego pomeni "jaz". Mislim da Freuda je kar težko razumet, zanimivo pa je da ga vsi kritiziramo brez da bi sploh prebrali kakšno njegovo knjigo. Brezo, ta zadnji profesor ki nam je Freuda razlagal ga zares razume, drugi so nam le predavali on pa nam razlaga, tudi skozi prakso ki jo opravlja. Pišem pa ravno poročilo za en predmet o podobni temi in sem našla v knjigi to kratko in jasno razlago ega po freudiansko. "Ego, ki posreduje med zahtevami ida in omejitvami, ki nam jih postavlja okolje, je hkrati ego, ki postalja mejo in posreduje med nezavednim in zavestnim ali iracionalnim in racionalnim. Tako ego razumemo kot sredstvo kontakta navzven in opazovanja samega sebe." (P. Praper, 1999)

Hej, ti pa imaš že celo prakso to z kartami. Moram bit počaščeno da sem jaz dobila tvoje vedeževanj v živo. Faks nas pa vsih tare, ni kaj. Saj čez dva tedna so spet počitnice.

Lepo napisano, moram priznat da mi je težko odmislit definicijo ega ki smo jo imeli na faksu, mi je pa zanimivo kako so od Frueda pobrali ego, ne pa ida in superega v vsakdanji jezik.

Hvala za razlago, morda zares ni bil roževec, samo to da je bil svetlo roza. Čeprav zdaj k tuhtam, tisti negativni pol sem zaznala pri zelenem, pri roza pa se ne spomnim tako natančno.

Jaz osebno verjamem, da resnica vedno pride na dan prej ali slej, če pa ne pride pa vsaj obstaja. Me pa vedno znova preseneča in to ne pozitivno, laično pojmovanje ega. Po Freudovo brez ega ne gre živet, ker ena njegovih funkcij poleg ohranjanja dostojanstva samega sebe, je to da id ne prevlada. Veliko ljudi omenja škodljivost ega, vendar se ne zavedajo da brez njega bi prevladal id in ne neka višja sila. Ida pa se nikakor ne da odstranit dokler imamo fizično telo. Skratka "ego" skrbi za to, da se ne pobijamo, krademo in delamo vse kar nam v kakem trenutku zapaše. Skratka, treba je biti pozoren ko se uporablja besedo ego, če mislimo s tem egoizem, egocentrizem, napuh, trmo,..... to je lahko del ega, ni pa njegovo bistvo.

Osebno mislim, da je zelo pomembno prvo ločiti iskrenost in resnico. Mnenje je lahko iskreno podano, ni pa vedno realno in resnično, ampak je le pogled nekoga na nekaj. Če se zavedamo tega, ne bomo trpeli pri sprejemanju iskrenih komentarjev ker se zavedamo njihovih omejitev in da so morda napačni (npr. če ti človek reče, da nisi točen in ti veš da to ni res). Po drugi strani pa mora tisti ki pove nekaj iskreno se zavedati omejitev svojega pogleda in da je njegova "resnica" lahko napačna in da z njo lahko nekoga zelo prizadene. Zato je zelo pomembno, da vedno ko smo iskreni poudarimo, da mi tako mislimo in da lahko ima drugi drugačno mnenje. Ko pa vemo, da je kar bomo iskreno povedali resničnost (npr. dejstva in ne naša iterpretacija dejstev), potem se je potrebno vprašati zakaj je dobro to povedati, zakaj ne, a bo kdo zaradi tega prizadet, a bo kdo prizadet če tega ne bom povedal,.... skratka je potrebno narediti celotno oceno situacije in se na koncu odločiti za tisto kar je dolgoročno najbolj prav, čeprav ne morda ravno za nas.

No, jaz imam tudi vprašanje. Sicer verjetno bi mogla to pisat pod rubruki sanje, samo dvomim da imajo tam toliko pojma o kristalih. Sama sem danes sanjala da sem bila v enem skladišču in iskala nekaj za zaščito,..... na koncu sem zares nekaj našla. Bila sta dva zmaja, ki sta drug drugega lovila v krogu in sicer eden je bil iz žada in drugi se mi zdi iz roževca (pač roza barve). Ta zelen je predstavljal negativno energijo, roza pa pozitivno, skupaj pa celoto. Torej je bil ta predmet kot nekakšna kroglica, na eni strani iz žada, na drugi iz roževca z izoblikovanima kitajskima zmajama. Sama nisem še nikoli vidla v trgovini ali sejmu kaj takega, tako da ne vem od kje se je pojavilo. A mi lahko kdo razloži zelo na kratko (ni treba na dolgo) možen pomen tega predmeta?

Zares bi mogli že enkrat razčistit o egu, sama sprejemam precej Freudovo definicijo, ker psihološko je ego njegova skovanka.