Tungavidya

Ravno v tem je ves keč, da mi v glavnem samo poslušamo, pa bolj malo spravljamo v življenje. Zato moramo večkrat slišati. Maharadž je govoril tisto, kar on dejansko živi in ne nekih informacij. Sicer pa si lahko vsak ustvari svoje lastno mnenje, tudi tisti, ki niso bili na programu. Njegovo predavanje je v celoti objavljeno na Youtube v devetih delih. Tukaj objavljam samo prvi link, naprej si lahko vsak sam ogleda, če želi:

Sosedje so jo kupili mojemu možu za rd, pa sem mu prepovedala, da jo sploh v kuhinjo prinese. Sedaj jo ima v kleti in v njej tali meso iz skrinje. Kaj čmo, enim ne kapne tud če jim po slovensko poveš!

Absolutno stanje stvari vključuje tudi raznolikost. Le da je ta raznolikost absolutna, medtem ko se tukaj manifestira kot relativna.

Ego ni problem. Problem je takrat, kadar je ta ego popačen. Kadar se poistovečaš z nečim, kar nisi. Takrat so vsa tvoja dejanja napačna, ker izhajajo iz napačnega poistovečanja. Če pa ego izničiš, pa spet ni dobro. Brez ega tudi ne more biti pravilnega delovanja, ampak je samo bivanje. Ergo, treba je priti do samospoznanja: kdo sem jaz? Jaz mislim.Jaz imam ego.Ne ljubček.Ti si ego in ti gledaš na ego.Ti gledaš sam nase.In imaš idejo, da je treba Sebe rešiti. Če misliš, da si ti ego, to tudi ni res. Ti in ego sta različna. Ego je subtilna materialna energija, ti pa si duša, popolnoma nematerialen oz. spiritualen. Le kdaj boš sprejel resnico, da nič ni potrebno popravit, vse je tako kot je.Ko se boš ustavil za trenutek pri sebi popravljat napake in jih sprejel.Dobesedno sprejel, brez kančka "oh, to mi pa ni všeč, to bi pa zamenjal". Pazi.Ne govorim o "sem se sprijaznil s situacijo, jebat ga".Ne.Sprejetje samega sebe, SVOJ EGO, SVOJE TRNE, SVOJE PIZDARIJE K SE JIH OTRESAŠ, je garaško delo, saj te "moti", "zviva", nočeš se "sprijaznit" ker si v fris vržeš vse "pomankljivosti".Dragi moj.Če ti nekdo reče kreten, da si kurbin sin in itd, vedi, da je tisti tvoj trn v peti, ki se upira.Da je tisti trn v peti, ki te je napeljal, da si označil tekst v vijola in povedal tisto kar si "TI"misliš. Jaz mislim, da je treba popravljat. Če ima vsako dejanje svojo posledico, potem se splača popravljat. Če nič ne popravljaš si ves čas na istem. Če se samo sprijazniš, to še ni dovolj. To ni blaženost, je samo mir. Mir ni dovolj. MOra biti tudi blaženost. Štos svobodne volje ostaja, a kot sem rekel, svoj namen nam sporoča tako, da nas nagrajuje z občutki zadovoljstva, ko ustvarjamo in da se "blesav počutmo", ko ne. Na ta način nas spodbuja, da pa se lahko do konca kreativno razvijemo (to je torej njegov interes), pa nam štela različne situacije v različnih lajfih. Tako je vsaj videti ... Razvijanje je good. Samo moraš tudi vedeti, v kaj se želiš razviti in katera dejanja te razvijajo v smer, v katero želiš. Če dobro pogledam, vidim točno kam pelje daljnovod mojega električnega pastirja.Če tako pogledam, nimam veliko "svobodne izbire".Celotno "svobodno izbiro" lahko tako nekako zreduciram v stavek. Ali si z mano Ali si pa proti Meni. Relativna svobodna volja, samo relativna. Bog je vrhovni avtokrat. Če Ga dosežeš, lahko neizmerno uživaš, če Ga ne želiš, lahko neizmerno trpiš. Odločaš se sam. Toda samo do določene mere. Ker tisti, ki postavlja električnega pastirja (zakon karme), je nad tabo. In tudi večno bo. Sprijazni se s svojim pravim egom, to je, da si večno sluga Boga, večno podrejen, nikoli in nikdar tako velik kot On. Če to lahko sprejmeš in začneš rasti navzdol, te čaka brezmejno zadovoljstvo in sreča. Le zaupati moraš. To pa je težko in tudi zoprno za spumpan ego. Ampak, ni kej. Vzemi ali pusti. Konec filozofije.

Ja, to je res, kar je napisal Edmond. Bog je spiritualno in zavestno bitje, absolutno in večno. Zato obstaja samo en instrument, ki ga lahko zazna, to pa je tisti instrument, ki je enake kvalitete kot Bog. To pomeni, da Boga lahko realizira oz. spozna samo duša. Ker pa je duša samo kvalitativno enaka Bogu, kvantitativno pa ne, je nujna pomoč tudi z druge strani, torej od Boga. Zato Boga lahko v popolnosti spozna samo tisti, ki se mu Bog sam razodene. Samadhi je en lep uvid v realizacijo Boga. Kljub temu, da ta realizacija včasih ni nujno tako popolna, da se človek toliko spremeni, da bi od takrat dalje deloval popolnoma čisto oz. transcedentalno, je pa lahko velika spodbuda za nadaljevanje v smeri duhovnosti in poti k Bogu. Iz svojih lastnih izkušenj lahko povem, da je mogoče doseči samadhi tudi samo z Božjo milostjo. Meni se je en tak "samadhi" zgodil kar sam od sebe in to samo od branja ene same knjige in je trajal vsaj 3 mesece! Pa takrat sploh nisem imela nobenega pojma, kaj samadhi sploh je, znanje je prišlo mnogo kasneje. Lastnosti, ki Boga privlačijo, da je milostljiv, so čistost, nedolžnost, iskreno hrepenenje po Njem, ponižnost, predanost.... Zato mislim, da samo izkušnja, brez vse ostale spiritualne prakse tudi na daljši rok, ne more biti dovolj. Žal je tako, da se marsikaj da doseči, nekatere stvari tudi dokaj hitro, toda vse to je le kapljica v morju transcedentalne globine ljubezni do Boga, ki je brez konca in kraja. Jaz mislim, da je toliko sporov ravno zaradi pomanjkanja razumevanja Boga. Po mojem mnenju tisti, ki razume, kdo je Bog, ki ve, kdo je on sam, ki je realiziral svojo večno naravo, nima nobenega spora več z nikomer. Je popolnoma zadovoljno in blaženo bitje. Tudi mi lahko postanemo taki, le če si dovolj resno in od srca želimo. Bog je vsemilosten. Nikoli nikogar ne pusti na cedilu, če se mu ta z ljubeznijo in v resnici nesebično želi predati. Toda takih je bolj malo!

Res je. Zavest pa ni materialna. Zato ega ne moreš uničiti. Toda zakaj bi moral biti ego kot kategorija slab? Kako lahko ego postane dober? Kaj je prej: jajce ali kokoš. Oboje je ves čas.

Žal, napačen odgovor.

Kaj pa je prej? Začetek - konec?

Kje ima ego svoj izvor firbcem ne odgovarjam resno

Žal, ne znam odgovarjat, če se ne uskladim glede definicij. Bog je absoluten. Kako lahko potem nekaj ne obstaja več? Ali lahko celota izgubi en svoj del, kot npr. individualnost? Ali lahko ima posledica nekaj več kot izvor? Sorry, ni bilo namenjeno tebi. Pol pa daj. Pa pridi povedat, kako je. Aja, saj te ne bo več. Sorry.

Bog večno obstaja. On je edini kreator ali ustvarjalec. Kaj je smisel našega bivanja boš pa izvedel šele takrat, ko boš vedel kdo si ti.

Zlitje z Bogom je delna realizacija Boga. To je v bistvu duhovni samomor, ker pri tem zlitju zgubiš svojo pravo duhovno identiteto. Bog je duhoven. Telo in razum sta materialna. Sinergija uravnovešenosti dveh materijalnih kategorij naj bi zagotovila realizacijo duhovnega? Meni se zdi tale izjava kr neki!!! Če ni ega, potem ni obstoja. Kako lahko nekaj, kar ne obstaja, sploh kaj ve? To močno smrdi po duhovnem samomoru. Obstajajo različni nivoji realizacije Boga. In kaj si realiziral ti?

Definiraj zdraav um in srce!