Me imaš kaj rad, veter, ki mi mršiš lase z vonji, ki si jih prinesel nekje z oceana? Le kdo mi bo v meglenih dneh pripovedoval pesmi iz sanj, če ne ti? Me imaš kaj rad, dež, ki se izlivaš iz nebes na zemljo, mi namesto solz močiš lica? Le kdo mi bo zvečer šepetal uspavanke neba, če ne ti? Me imaš kaj rad, mladenič, ki prihajaš z jutranje zarje, da mi voščiš dobro jutro? Koliko dni naj še čakam, da dobiš svojo pravo podobo? Ker, ko vetra in dežja več ne bo ... ... mi ostaneš le še ti. Zato pohiti. Le kdo me bo ljubil, če ne ti?