aandreja

Dolgo me ni bilo. Le zakaj???Me je bilo sram, ker sem tako lepo začela in zdržala 36 dni potem pa me je potegnila razvada kajenja nazaj...Toliko stvari, ki sem jih imela lani, mi ni dalo, da bi lahko to zdražala...morala sem biti močna, da sem stala ob strani očetu, ki je počasi a zagotovo jemal slovo.Morala sem stati mami ob strani, ker je potrebovala tudi ona pomoč in končno sem morala biti močna, ker sem ob sebi imela nekoga, ki mu je pijača pomenila rešitev iz tegob, meni pa hudo skrb in breme.... Tako sem zapadla nazaj in kot Eva naredila ponoven greh...Ta me je stal nekaj sto evrov, pa nekaj zdravja. Sedaj čutim, da je potrebno drastično zagrabit svojo voljo in jo voditi po pravi poti. Povsod vidim oglaševanje...Help organizacija pa še kje...no, jaz potrebujem svojo notranjo organizacijo ...organizacijo volje in uma, ki pa sta sedaj le malček bolj okrepljena po smrti očeta(januarja), po odhodu partnerja(decembra). Skušala sem z zmanjševanjem, z kajenjem samih cigarilosov(ni papirja), pa sem vseeno kašljala...Tako me je predvčerajjšnjim kašelj le pripravil di tega, da sem se globlje zamislila...STOP!!!!!Ne bom več kadila, ne bom več kupovala sebi strupa...Poskrbela bom za sebe, kar je glavno. Zraven pa bodo srečni vsi moji, ki me imajo radi. Je še kdo takšen, ki se je te dni odločil za konec kajenja????Oglasi se, mnapiši kaj spodbudnega meni, sebi in drugim, da bomo skupaj zmagali nad to razvado...da rešimo in naredimo nekaj za svojhe zdravje, svoje okolje, za nas same...

Predati se trenutku - pomeni živeti

Včasih idealiziramo tisto kar v resnici ne obstaja...Potem pa se prebudimo in oh, prebujenje je lahko zelo kruto...

Ob njem nisem mogla naredit na sebi nič, ker sm ga skušala spravit na zdravljenje alkoholizma, a je še tretjič odložil in potem mi je zavrelo...Toda hvaležna sem mu, da sem lahko prišla do veliko spoznanj in upam, da je tudi on kaj potegnil , da se je sam odločil za dokončen korak k streznitvi...

Če ni iskrenosti...potem je vse ena sama bolečina. Poznam to in končala po slabih petijh letih razmerje, ki je v začetku veliko obetalo, a se je izkazalo, da je vse skupaj ena sama polomija. Laži so privrele na plan...resnica je bila boleča in kruta...Konec...sedaj sem pomirjena in verjamem, da sem storila prav...Bilo je na hitro in brez odvečnih nakladanj...Hotel je poizkušati , se sprenevedal, a sem bila dovolj močna, da sem vse ignorirala...Začela sem delat na sebi in to je nekaj kar me je dvignilo v sedaj umirjeno, čisto skulirano bitje, kar sem po naravi...Lani pa sem bila ena sama duševna razvalina...Kako malo je treba narediti...Predvsem sem se začela ceniti in verjeti vase...Potem je vse veliko lažje... Punca naredi nekaj zase...ne predajaj se sovraštvu in maščevalnosti...nič ne pomaga, samo še slabše je zate...predvsem zate... Ne pusti samopomilovanju proste poti, ker je to velika past za nadajnje trplenje...Ne glej nazaj...živi za danes in jutri...

Po dolgem dolgem času spet tu...kako se počutim???Vse me boli...ampak s tem sem se že sprijaznila...glava me že dolgo več ne muči...kako lepo je to povedat...Revmatični artritis pač ne izbira dnevov, trenutkov...je vedno tu...le kdaj je hujši, kdaj milejši... Sem se sprijaznila, da določenih stvari ne more delat, da delam pač ko zmorem in to je to... Jamranje ne pomaga....pomaga da delam sama s sabo in da me okolica razume...počasi so me sprejeli tudi oni tako...saj če sam ne sprejmeš tega, tudi drugi ne vidijo , da imaš pač takšne težave... Lepo mi je, ker se me je Mitra spomnila in evo spet malo tu nakladam... Lepo je biti z vami...Moji Lunatiki...En objemček vsem...pa ne vračajte premočnih objemov...sem že napisala, da me vse boli(hahahahaha)

Ej Mitra...si kot moja mama. kar naprej ene klobase...al so hrenovje, kranjske alpa pečenice...malo se pomirkaj... Jaz imam danes bol asketsko kosilo. Goveja juhica s korenjem in drobnjakom, zelena solata z jajcem in malo fižola... Ker manj migam...samo lažja dela v gospodinjstvu je to zadosti...

Te je strah, ker je petek trinajsti???NIkar, tako lep dan je in še petek...veselo ga sprejmimo...

In kaj želiš s tem povedat??? En enostaven nasvet: Jej večkrat in malo...Jej pisano pleado hrane in ne greši preveč zvečer s sladkim...zjutraj pa se lahko pocrkljaš... Rn lep petek, Andreja

Petek trinajsti- malo bolj morska hrana bo ...To bodo morski sadeži s testeninami in solata iz zelja in fižola...mmmm kako bo dobro...

Ooooo, malo se pa še moram kaj pokazat, ampak sem manj na PC-ju, je življenje le bolj pestro v živo... Kako si pa ti???

Pogum je vodilo v življenju - premagovanje strahu pa največja zmaga

Dragi moj, če ne bi nekaj konzumiral zakaj se sploh o tem toliko razburjaš??? Sama sem imela kar nekaj preiskav...predvsem sem že vrsto let krvodajalka in se lahko pohvalim, da me je zdravnica pohvalila z odlično sestavo moje krvi. Dajem jo 2x na leto in pri petdesetih nimam ne srčnih ne ožilnih težav. Če bi ta prehrana in dodatki tako škodovali, tega najbrže ne bi mola tako pogosto početi. Moja kri pa gre v glavnem za novorojenčke. Uživam 1x na dan šejk in dodatke po potrebi. Torej vitamine pozimi, ko ni dovolj zelenjave in sadja, ostalo pa takrat ko čutim, da potrebujem. Uživam tudi antioksiantski napitek, ki pomaga uravnavati holesterol in prehranjujem se z zdravo klasično prehrano.Popijem 2-3 l vode, gibanje pa je v mejih mojih zmožnosti(imam težave s hrbtenico in rokami). Toliko zaenkrat in lep pozdrav, Andreja

Ko te postavijo pred dejstvo se ne ustraši...zagrabi vraga za roge in premagaj strah pred dejstvom

Ne ni, ker sem v pisarni že leto dni...