milenacs

Joj, dragi moji, kaj sem res ena redkih, ki ji starši niso delali nikakršnih problemov pri osamosvojitvi? Ko sem odhajala od doma - stara 26 let, dva meseca pred magisterijem, s službo za nedoločen čas ... mi je mama za popotnico dejala: "Veš, Milena, že prej bi morala od doma. Pa ne zato, ker ne bi radi, da si doma, ampak zato, ker se otroci morajo osamosvojiti. Moraš začeti ustvarjati sama zase." Takrat sem mislila, da razumem, kaj je hotela povedati in zelo mi je bilo všeč, kako razmišljata, danes pa vem tudi to, da je kaj takšnega sposoben reči samo popolnoma nesebičen človek - in moja mati ima samo osnovno šolo, oče pa zaradi vojnih časov celo samo 6 razredov. Nikoli nista brala knjig o vzgoji, se srečevala z drugimi v kakšnih skupinah, hodila na takšne in drugačne tečaje ... Da, srečo imam. Milena

Nisem sicer slavistka, se pa kar dosti spoznam na to, tako da ti lahko pomagam, če želiš (zastonj). Razlag o tretjem očesu je najbrž ogromno. Eno izmed njih sem pred nekaj dnevi prebrala v knjigi Energija videnja (Marjetka Jeršek): (citat) "Naše energijsko središče med obrvmi, ki ga imenujemo tudi tretje oko ali adžna čakra, potrpežljivo čaka na dokončno prebujenje. V njej domuje sposobnost povezovanja s tako imenovanimi akaškimi zapisi, z "vesoljno banko podatkov", kjer so na višjih ravneh bivanja shranjeni vsi podatki o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. O akaških zapisih govori predvsem vedska znanost, druga ezoterična teorija pa omenja t.i. Modri svet ali Svet petega astrala, ki prav tako obstaja na višjih ravneh bivanja. Bojda ima obliko Zemlje, le da je velika kot Jupiter in zavita v gosto kopreno oblakov. V Modrem svetu obstajajo neslutene razsežnosti znanja, neznansko obsežna, neizčrpna baza podatkov, vsa alkimija, biologija, genetika, znanje vseh jezikov, ki jih je kdajkoli govorilo kakršnokoli bitje, globoke skrivnosti fizike in podobno. Legenda pravi, da so mogočni vodniki po Modrem svetu bitja, ki jih sicer poznamo kot zmaje. Vhod na peti astral je skozi peto energijsko središče - skozi grleno ali vishuddhi čakro. Tisti, ki imajo ta energijski center dovolj odprt, se lahko namesto kozi tretje oko do podatkov dokopljejo kar prek modre čakre, ki je med drugim odgovorna tudi za komunikacijo in ustvarjanje." Teksta ne bom komentirala - vzemi ga kot novo informacijo. Naj ti rečem še tole: V življenju se nič ne zgodi brez vzroka. Včasih je bolj ali manj očiten, drugič pa ga kljub želji težko najdemo oz. je zelo kompleksen. Ena izmed mnogih bom, ki ti bom rekla, da je v vsaki stvari nekaj dobrega in to misel pospremila z veliko željo in dobre energije, da bi razumel, kaj sem hotela napisati. Morda pa je tvoja nesreča blagoslov tako zate kot tudi za nekoga drugega. Nekoč sem prebrala (mislim, da je bilo v knjigi Potovanje duš ali pa v Usodi duš, nisem pa prepričana), da nas nekateri dogodki ali nesreče "ustavijo" v nenehnem norenju, ki ga prinaša današnjin način življenja, z namenom, da začnemo razvijati drugo sposobnost in tako (med drugim) izpolnimo svoje poslanstvo v tem življenju. Verjamem, da ti je življenje (ali usoda ali kaj drugega ...) dalo priložnost, da razviješ svoje sposobnosti, kar se v primeru, da ne bi prišlo do nesreče, najbrž ne bi zgodilo. Kaj pa veš (jaz sem namreč neutruden optimist in povsod vidim nekaj pozitivnega), morda pa ima kdo izmed tvojih najbližjih ravno take sposobnosti oz. lastnosti, ki jih brez tvoje pomoči ne bi mogel izraziti oz. bi jih zatiral v sebi z mislijo, da to ni normalno, da je malo čuden ... (pišeš, da je takšna tudi tvoja izkušnja, zato iz prve roke poznaš takšne občutke). Malo opazuj okoli sebe - še posebej otroci imajo radi izražene takšne lastnosti, vendar jih kasneje počasi izgubljajo, ker jih okolica nenehno "bombardira" z materialnostjo in "normalnostjo". Milena

Ja, kaj naj vama zaželim Volk in Danilo? Da bi dobila točno tisto, kar potrebujeta in nič več in nič manj. Pa lepo praznujta. Milena

No, jaz sem doma iz rudarskih krajev, zato imam tudi takšen poklic. To, kar delam je OK, da boljše ne bi moglo biti (odgovorni vodja rudarskega projekta). Je pa res, da obstaja veliko stvari, ki bi jih delala še raje. Prav zanimivo, da sem naletela na to temo. Nekaj dni nazaj sem razmišljala, kaj bi pravzaprav najraje delala v življenju, pa se tega nisem mogla domisliti. Delala bi vse, ampak nič za celo življenje. Blazno rada berem, kvačkam, pletem, preizkušam recepte, pečem ... Nekaj let sem iz čistega užitka inštruirala matematiko za 1000 SIT/uro (polno in ne samo 45 minut), ko so bile cene tudi po 2000 SIT ali celo več. Inštruirala sem tudi po 6 ur na dan in to po službi. Ko sem zvečer zaključila, sem bila čisto izmučena, ampak zadovoljna - danes to nisem. Ko sem delala podiplomca, sem mesece in mesece preždela v laboratoriju in ponavljala poskuse do onemoglosti, če je obstajala le najmanjša verjetnost, da sem se kje zmotila (devica-devica). Ker rada pečem, sem kar nekaj mesecev pekla piškote za prodajo (po službi seveda). Pa ne tiste na strojček, ker je to najlažje, ampak sem pekla samo tiste najbolj dobre s čokolado, orehi, s takšnimi in drugačnimi prelivi - včasih je bilo v enem kilogramu tudi po 14 različnih vrst, pa takšni, ki so bili samo za otroška praznovanja, pa posebej za poroke, pa posebej za obletnice ... Preizkušala sem tudi različne kuhinje ... V službi nekateri še danes ne morejo pozabiti, da sem nekoč izjavila, da bi bila najraje kuharica ali natakarica. Danes mi je žal za tistimi časi, ko sem bila prepolna energije, entuziazma, želje po znanju ... Takrat mi je vse v življenju predstavljalo izziv, sedaj pa mi je že cel teden odveč, ker greva z možem čez vikend na nek zelo naporen tečaj. Milena

Nisem še imela tri leta, ko sem bila v bolnišnici na operaciji mandljev. Spomnim se ozkega in temnega hodnika, kjer sem z očetom ali mamo čakala na pregled pred sprejemom, potem se spomnim pregleda pred operacijo, pa tega, da smo enkrat imeli za kosilo pire krompir s špinačo (doma sem sicer trdila, da smo morali jesti naribane kumarične olupke - špinače namreč nisem poznala, ker je z bratom nisva marala) in koščkom govedine, predvsem pa se spomnim tega, kako sem se "cica-ramo" odpravila z očetom domov iz bolnišnice. Milena

Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari. Predvsem srca imajo večja kot mi - odrasli. Vanje spravijo vse, kar vidijo in vse, česar se zavedajo - tudi majhen kamenček, ki so ga opazili na cesti, listek z drevesa, poljubček kar-tako, mravljico ali črička, predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih ... Če le imate možnost, opazujte majhne otroke, tiste nepotvorjene miške, ki še vse povedo, ki ne znajo lagati in se smejijo krivemu prstu ... in pomislite, da smo bili tudi mi nekoč takšni ... in smo lahko ponovno, samo dopustiti si moramo.

Joj, Marsa, pravzaprav vem o feng-shui-ju zelo malo - nekaj iz knjig, nekaj pa še iz pogovorov z gospo, ki nama je lansko leto delala feng-shui analizo. Kakorkoli že, premalo za to, da bi lahko pisala o tem. Poleg tega midva z možem nimava z njim nobenih posebej pozitivnih, vendar tudi ne negativnih izkušenj, pa čeprav sva kar nekaj vložila v vse skupaj (denarja, jaz tudi časa za prebiranje literature). Sem ravno toliko samokritična, da se zaenkrat samo zahvaljujem za povabilo, velja pa za kasneje, ko bom pa res imela kaj napisati. LP, Milena

Ja, tudi jaz ti želim, da se ti izpolni vse tisto, kar si želiš in potrebuješ. Milena

Ja, saj se povsem strinjam. Hotela sem samo reči, da bi morala po mojem mnenju imeti feng-shui (kitajska zadeva, vsaj mislim tako) in vastu (indijska in še strarejša kot feng-shui) v sonovi podobna načela, če gre pri obeh za umetnost bivanja, ne pa, da feng-shui nekaj trdi, vastu pa o isti stvari trdi popolnoma drugače. Zato sem tudi spraševala, če kdo pozna oboje in ima s tem tudi izkušnje, ker jaz kot laik, ki sem prebrala samo par knjigic, ne morem oceniti, niti še nimam izkušenj, da bi lahko rekla, kdo ima prav oziroma bolj prav. Milena

Spomnila sem se, da po feng-shui-ju v spalnici ne bi smeli imeti ničesar v zvezi z vodo (vaze s cvetjem, fotografije, slike z vodnimi motivi ...). Ne vem, če je to povsem res, ker je imel naš mali doma velike probleme s spanjem, pri tašči pa je spal kot ubit in to točno pod ogromno sliko z vodnim motivom. Torej, lako vpliva, lahko pa ne. Morda je pa prisoten vpliv avtorja izdelka ("vgrajene" energije). Ali so se problemi pojavili potem, ko si dala sliko na steno? Če so se, potem je lahko tudi to vzrok, drugače pa jih je lahko še mnogo. Med drugim tudi to, da imaš na sebi kakšno energetsko pijavko - "ta pravo" iz mesa ali pa kakšno drugo vrsto energije. Ali se je medtem stanje že kaj izboljšalo? Milena

Ko bom zopet besna, se bom skušala spomniti na to, kaj si napisal. Milena

Vojko! V teh dneh sem zbirala takšne in drugačne informacije, malo so zame poizvedovali tudi drugi ... Sicer skušam biti previdna, ampak energije in jeza delajo svoje: grlo me vse bolj boli, včeraj se mi je na jeziku naredila boleča pika - kar smej se, meni pa je to opozorilo, da preveč čvekam in se jezim o tem, kar sem izvedela. Zaenkrat vse kaže na to, da je zadeva "ajs", da je že vnaprej dogovorjena, da na direktorja vpliva človek, ki dejansko vleče niti v našem podjetju, direktor menda postaja bled in rdeč, ko se mu samo omenijo službena stanovanja ... Vsi, ki imajo kaj zveze z dodeljevanjem stanovanj pravijo, da imam po vseh pravilih prednost pred konkurentom, ampak očitno drezam v ogromno sršenje gnezdo. Torej - skoraj sem obupala, ker želim še nekaj časa delati v tem podjetju. Če bom stanovanje dobila, bom vesela, če pa ne, bom tudi vedela, zakaj ga nisem. Sicer pa, vse je za nekaj dobro, kajne? Samo naj se čimprej konča, ker se vse moje slabe lastnosti, ki jih na žalost nimam zavidljivo malo, obupno potencirajo. Milena

Jaz sem se mazala z Vichy-jevo kremo proti strijam, potem sem kupila cenejšo Afroditino, potem pa, ko me je res začelo razganjati, pa nisem uporabljala prav nobene stravri več. Meni na srečo ni bilo treba in je bil vsak tolar, ki sem ga vložila v te kreme - čista izguba, vendar je to povsem odvisno od elastičnosti kože in tega, kako hitro se katera "širi". Torej, če je katera posebej nagnjena k temu, ji po mojem mnenju ne bo pomagala nobena krema - lahko zmanjša obseg, ne bo ga pa povsem eliminirala. Prej začneš, boljše je. Pretrgan presredek - pravijo, da je v osnovi boljše, ker se raztrga toliko kot je morda potrebno. Je pa res, da je brazgotina "grša", ker se ne more zašiti tako lepo kot gladek rez. Po drugi strani pa se po zagotovilih tistih, ki so to prestale, gladki rezi slabše celijo in so dostikrat brez potrebe predolgi. V glavnem, ne držite me za besedo, ker tega ne govorim iz prve roke. Drugače pa babica dobro ve, kaj mora narediti, če ji rečete, naj ga varuje. Tudi pri izvedbi reza se ne bojte - tkivo postane precej neobčutljivo, tako da v času reza (med popadkom) menda bolijo le predolgi rezi. Carski rez - naredijo ga v nujnih primerih in takrat, ko ženska nosi več otrok (dva menda nista tako problematična). Pri carskem rezu ostane porodnica v intenzivni negi, kamor ji nosijo otroka, zato v takšnem primeru ni rooming-in-a (sobivanje matere in dojenčka v isti sobi), zato zna biti v začetku tudi malo večji problem laktacija oz. to, da porodnica dobi mleko. Čeprav pa jaz mislim, da gre veliko tudi za to, kaj je v glavi. Kolegica je imela normalen porod, otroka pa so zaradi respiratornih problemov takoj dali v kisikovo komoro, tako da ga dejansko sploh ni mogla dojiti, pa je vseeno dobila mleko (iztiskanje) in ga tudi obdržala. Uhajanje urina (inkotinenca) se lahko pojavi že v čau nosečnosti, kar pa je navadno pogojeno s tem, da otrok pritiska na mehur. Če gre samo za to, lahko pride do uhajanja v primerih, ko pride do dodatnega pritiska zaradi kihanja, kašljanja ... Le-to navadno izgine po porodu. O tem sicer ne vem veliko, vendar sem jaz za preprečevanje delala keglove vaje (kadar sem se pač spomnila), na to pa še posebej opozarjajo po porodu. Torej, keglove vaje proti inkotinenci ali pa tudi samo za bolj zadovoljnega partnerja, hahaha. Milena

Prejšnji teden sem si v knjižnici sposodila knjigo o vastuju, ki naj bi bil še starejši kot feng-shui in sem bila nad nekaterimi trditvami zelo presenečena. Po feng-shuiju naj bi spali z glavo v svoji smeri, ki pa se menda iz leta v leto spreminja, nekako nevtralna smer pa naj bi bila sever-jug. No, v tej knjigi pa piše, da je vsaka druga smer ugodnejša od te, ker pride zaradi naše usmerjenosti sever (glava) - jug (noge) in spanja v tej smeri do odbijanja. In sedaj naj človek ve, kaj je prav. Ko sem vendarle mislila, da o umetnosti bivanja vem kakšno desetinko odstotka, se mi pa kar naenkrat vse podere. Kaj je sedaj bolj prav: feng-shui, vastu, morda obstaja še kakšna druga veda o tem, ali pa je najboljše poslušati svoje lastno telo in intuicijo? Jasno, da zadnje, če bi bila prepričana o tem, da gre v konkretnih primerih za vplive prostora in ne kakšne druge vplive. Pa bodi pameten! Ali ima morda kdo izkušnje tako s feng-shuijem kot tudi vastujem? Milena

Vojko! Kaj naj rečem? Še enkrat hvala za vse tvoje hitre odgovore, ki so prihajali tudi na osebno stran. Pomagal si mi rešiti veliko dilemo okoli tega ali vztrajati ali ne. Morda pa ti bom jaz kdaj lahko to povrnila - v tem ali drugem življenju. Spomni me na to. Milena

Ej, pokowc, napisala sem doooooooolg odgovor, pa mi ga je uspelo vreči nekam v črno luknjo. Izgubljeno!!! Pa dajmo še enkrat. Strije - Ha, ha, ha, hvala za razlago, vendar sem s tem "Kaj so strije?" hotela povedati, da zaradi nosečnosti nimam niti ene - srečnica, kajne? Gorčica ali zgaga - Ker otročiček raste, začne pritiskati na želodec in s tem lahko moti delovanje mišice zapiralke, ki drugače preprečuje dviganje želodčne kisline v požiralnik. Stanje se takoj po porodu normalizira. Otekanje - Pri nekaterih do zastajanja vode v telesu sploh ne pride, nekatere imajo relativno majhne težave, nekatere večje, nekatere pa se morajo držati diete, biti celo v bolnišnici ... Brez strahu, mine kmalu po porodu. Je pa, tako se mi zdi, lahko nevarno za otroka, če gre za najhujšo obliko, pa se le-ta ne zdravi. Sex - misionarski položaj, ki je bil OK za oba oz. za vse tri (ha, ha, ha) Tečnoba - vprašaj mojega moža in to takrat, ko me ne bo zraven. Priznam, posebej je bila pri meni izražena v času, ko sem bila že nekaj mesecev doma, pa se mi je zdelo, da povsem brez zveze. Apaurini - Zdravniki jih predpišejo pred vsako operacijo, ker se poleg tega, da se človek umiri, sprostijo tudi mišice (menda to najbolj velja za gladke mišice) in pri grozečih prehitrih porodih preprečujejo ali vsaj zmanjšajo krčenje maternice (popadke). Jaz sem popolnoma nevajena tablet in striktno proti njim, vendar sem jih v bolnišnici raje jemala, da si ne bi kdaj kaj očitala. Vendar se je pri meni zgodilo, da sem samo spala, otrok pa se je umiril (spal) do te mere, da v času, ko je bilo treba šteti premike, nisem naštela potrebno število. Ko sem povedala, kaj se dogaja, so mi rekli, da jih ni treba več jemati. Nedrčki - Proti koncu sem nosila bolj raztegljive, vendar je to odvisno od tega, kakšno težo morajo podpirati. Po rojstvu pa sem nosila seveda nedrček za doječe mamice, ki se odpira na obeh dojkah. Najbolje je, da se ga kupi po prihodu iz bolnišnice, ko je laktacija navadno že polna in se lahko določi prava velikost. Proti koncu nosečnosti sem nekajkrat vadila dihanje in poslušala kaseto za sprostitev (če jo boš rabil, mi sporoči naslov na mail), ki mi je zelo pomagala pri porodu. Poleg tega sem možu že kar nekaj tednov pred rokom povedala, kaj mora, če bom jaz pozabila, zahtevati od babice: - nikakor ne sme dovoliti, da mi umetno sprožijo porod, razen če je to nevarno za otroka, - nobenih umetnih popadkov kot pomoč naravnim popadkom, ki jih tako radi dajo, samo da so stvari prej opravljene, niso pa dobri niti za mater, še manj pa za otroka (razen, če je to nevarno za otroka), - da varuje presredek, ki ga tako rade prerežejo, pa čeprav morda kdaj to niti ni potrebno (tiste, ki ga ni bilo treba prerezati, smo relativno redke, pa vendar sem prepričana, da je narava naredila tako, da se otrok rodi - razen v izjemnih primerih - tako, da tega ni treba narediti). Treba jim je reči in se potrudijo. Kakorkoli že, pri porodu je partner tisti, ki porodnici pomaga tako psihično kot tudi fizično, poleg tega pa že njegova prisotnost zmanjša možnost, da bi porodnico zajela panika v trenutkih, ko v porodni sobi ostane sama oz. je osebje morda verbalno malo bolj grobo - zanje je vse skupaj le rutina, tako da sem slišala tudi za takšne primere. Za porodnico je dovolj že to, da ji babica ali zdravnik reče: "Če so vse rodile, boste tudi vi! Tako hudo pa že ni." Dogajajo pa se menda tudi hujše stvari, še posebej v porodnišnicah, kjer so porodnice dejansko samo številke. Pomembno je tudi to, da se porodnica skoncentrira na dihanje in na to, kaj ji govori babica. Verjemi, da je res. LP, Milena p.s. Ste naročili? Če si eden tistih, ki hoče vedeti že prej, si pa še toliko večja faca (v pozitivnem smislu).

Pozdravljen, Vojko! O DZK vem zelo malo, zato bo del mojih vprašanj morda povsem "mimo". Vseeno bi rada vedela, ali lahko ugotoviš, ali ima moja družina v tem času kaj možnosti za selitev. Leto in pol namreč čakava na zamenjavo službenega stanovanja, v katerem stanujemo (Trbovlje), za znano službeno stanovanje (sodelavec se seli v svojo hišo), ki je v Zagorju (večje, boljše, cenejše in v neposredni bližini moževe družine, kar nama bo prišlo kasneje zelo prav). Sedaj pa nama je malo prekrižal načrte nekdo, ki ni šel po uradni poti z vsemi prošnjami ipd., ampak je šel kar do direktorja, ki se je potem držal za glavo, zakaj nisem prišla dva dni prej, ker mu ga je bojda že obljubil. Sicer menda še ni vse izgubljeno, ampak me vseeno skrbi, ker je to edinstvena priložnost. Sama sebe prepričujem, da ga bova dobila, če nama je namenjeno, če pa nama ni, pa se lahko zaradi njega postaviva na glavo, pa ga še vseeno ne bova. Kakorkoli že, pošiljam ti podatke, za katere mislim, da jih boš potreboval: Milena (jaz) 30.08.1965, rojena v Trbovljah mož 07.08.1959, Celje sin 05.07.2000, Trbovlje Torej, ali mi lahko poveš, če kaj kaže na takšno možnost oz. kdaj se bo pokazala? Po drugi strani pa bi rada vedela, če se že zgodi tako, kot si želiva, ali je takšna smer selitve ustrezna ali ne? Gre sicer za majhne razdalje, malo več kot 10 km, po zraku pa moje še manj, zato me zanima, ali je tudi v takšnem primeru negativen vpliv tolikšen kot pri velikih (glede na to, da gre za selitev in ne samo potovanje)? Lansko leto nama je gospa, ki nama je naredila feng-shui analizo stanovanja, povedala, da se v življenju lahko samo 2-x preseliš v neugodno smer, tretjič pa je lahko že usodno. Ker bi bila to moja in moževa tretja selitev iz enega kraja v drug kraj (če šteje tudi to, da sem skoraj štiri leta med tednom stanovala v Ljubljani, bi bila že četrta), sinova pa prva, je možnost za "usodnost" pri nama z možem že velika, kajne? Da smer potovanja vpliva na samo potovanje pa vem iz prve roke. Dve leti zapored se nama je zgodilo, da sva imela ravno na dan odhoda na morje težave z avtom, ki so se pojavile kot strela z jasnega, enako se je zgodilo letos med potjo na dopust na Gorenjsko, še posebej pa je šlo vse narobe, ko smo se odpravljali na dopust v Podčetrtek. Najprej se nikakor nismo mogli odpraviti, doma sem pozabila nekaj stvari, ki jih nikoli ne pozabim, mož je pred odhodom pozabil zapreti strešni kovček, tako da smo nekaj celo izgubili, potem pa sem morala prekiniti dopust in se za dva dni vrniti v službo, enako se je po mojem prihodu nazaj zgodilo mojemu možu. Ne enkrat, ampak celo večkrat sem se spomnila na to, da ne potujemo v pravo smer in sem si kar oddahnila, ko smo se vrnili domov. Res pa je, da se nam vsaka nezgoda, pa čeprav je morda najprej videti huda, vedno lepo uredi in reši, tako da samega dopusta nikoli nismo imeli tako pokvarjenega, da bi se zaradi tega predčasno vračali ali na smrt kregali. Kakorkoli že, prosim, če mi lahko čimprej odgovoriš, ker bom na podlagi odgovora morda dodatno izkoristila ali pa prihranila za drugič, nekatere VIP. Lep pozdrav in hvala za odgovor, Milena

KREMNE REZINE 3 jajca 14 dag sladkorja 8-10 dag ostre moke 5 dcl mleka strok vanilije žlička ruma Rumenjake in 1/2 sladkorja penasto umešamo, dodamo moko, 1/2 dcl mrzlega mleka in razmešamo. Prilijemo še ostalih 4,5 dcl vrelega mleka in kuhamo, da se zgosti. Pri tem moramo ves čas mešati, da se zmes ne prismodi. Kuhano kremo odstranimo in ji dodamo rum in sneg iz beljakov, v katerega smo vtepli preostali sladkor in narahlo premešamo s kuhalnico in nikakor ne z električnim mešalnikom, ker je tudi najmanjša hitrost še vedno prevelika in nam bo krema "padla skupaj". Recept je iz kuharske knjige za srednje izobraževanje KUHARSTVO, Pepika Levstek, Andreja Grum, DZS, Ljubljana 1995 in sem ga že neštetokrat uporabila - za kremne rezine, največkrat pa za izdelavo princes krofov. Nekoč sem jih za sorodnico pripravila 127 in za to, če me spomin ne vara, naredila kremo iz 5-ih ali 6-ih mas, princeske pa so bile takšne velikosti, da so jih lahko povabljeni prijeli v roke in tisti z velikimi usti in apetitom pojedli v enem njamu, ostali pa v dveh. Predvidevam, da te je zanimala samo krema, zato sem ti napisala samo recept zanjo. Listnato testo navadno kupim, sem ga pa že delala tudi sama, ampak ne tega običajnega, ampak tistega za salove rogljičke, ker ga ne dobiš v trgovini. Vsekakor je najhitreje, če kupiš listnato testo (jaz ga kupim v Celem svetu, kjer je Pečjakovo listnato testo 199,00 SIT, v drugih trgovinah pa je povsod čez 300,00 SIT, razlike pa - preizkušeno - nobene). Razvaljaj ga na pomokanem prtu ali deski, vendar bodi previdna in ga razvaljaj za kakšen cm ali dva (na vsakem robu) dlje, kot je dolg in širok pekač, ker se bo med peko skrčilo. Jaz ga navadno zvaljam za večji pekač, kjer ga potem tudi pečem, potem pa ga dam v manjšega, v katerem pripravljam rezine. Še nekaj. Če boste rezine pojedli še isti dan, uporabi "normalno" smetano (mi imamo najraje alpsko), drugače pa je za pripravo za naslednji dan boljša rastlinska, ker obdrži obliko in ne "teče". Če nimaš vanilijevega stroka, uporabi vanilijev sladkor, kar ponavadi naredim tudi jaz, poleg tega imamo raje malo bolj izrazit okus po rumu, tako da ga ne merim na žličko ampak ga vlijem po okusu. Naslov knjige sem omenila zato, ker je ena izmed tistih, v kateri sem našla nekatere "ta prave" recepte, "finte" in "fintice" ... , ki jih v vseh ne-vem-koliko knjigah, ki jih imam doma, ne najdem. Konkretno - recept za španske vetrce, ki je v njej, je najboljši od vseh, kar sem jih preizkusila, pa sem jih naredila že na tisoče in to različnih okusov in barv ... pa masleni žličniki (tisti pravi, ki se meni "dopadejo"), ki sem jih doslej našla samo v knjigi za madžarsko kuhinjo. Mimogrede, v neki knjigi z madžarsko kuhinjo (pojma nimam, kakšen je njen naslov, ker sem jo imela v rokah pred kakšnimi 10-imi leti) sem našla takšne žličnike (če me spomin ne vara, je šlo za solnograške žličnike, pa nisem prepričana). Spomnim se, da sem pripravila paljeno testo, potem pa sem jih skuhala in bili so takšni, da bi jih jedli tudi angelčki. Ali mogoče katera izmed vas ve recept zanje. Poskusila sem že marsikaj, ampak takšnih ne naredim nikoli več, ker so pri njih najbolj pomembna točna razmerja med sestavinami. Milena

Bruhala sem samo enkrat in še to na silo, ker sem mislila, da mi potem ne bo več tako slabo. Pa ni bilo res. Slabo mi je bilo še vedno, pa še pri bruhanju sem se mučila. Zjutraj niti vstati nisem upala, ker se mi je slabost pojavila takoj, ko sem bila v polsedečem položaju. Ker sem zanosila pri 34-ih letih, so me zaradi starosti in nasploh prve nosečnosti obravnavali kot "rizično nosečnico", zato sem bila na srečo v najhujših tednih slabosti doma in ravno zaradi slabosti tudi v postelji. Prebrala sem še 2-x več knjig kot običajno, rešila na tone križank, kvačkala, pletla, poznala vse nadaljevanke, pri treh mesecih nosečnosti pa sem že preplesala in preskakala celo novoletno noč, ker je slabost čudežno izginila. Zelo se navežem na vsako stanovanje, v katerem živim, zato mi ni bilo težko biti doma, vendar sem pogrešala ljudi okoli sebe, zato sem se pri 5-ih mesecih "sfehtala" nazaj v službo. Konec sedmega meseca sem bila na prvomajskem pohodu in se mi je mali postavil v tako nizko lego, da sem morala v bolnišnico, jemati apaurine, magnezij proti krčem ... Pa da ne govorim o gorčici in otekanju. Ponoči sem bila v polsedečem položaju, spila enormne količine mleka, da bi me nehala peči gorčica ... po en prst na vsaki roki pa sem imela povsem neobčutljiv (blazinice), ker je oteklost povzročila pritiske na neke živce, kar je menda povsem normalno in je kmalu po porodu povsem izginilo ... Strije - kaj je to? ... in to kljub ogromnemu trebuhu, ker sem malega na srečo nosila spredaj, kar zelo olajša porod (ni bolečin v hrbtenici). Seks - skoraj do zadnjega dneva. Aktivnosti - tri ure in pol, preden sem rodila, sem doma še popolnoma očistila hladilnik in pripravila za kosilo, ki je nazadnje ostalo skuhano samo do polovice, ker bi drugače rodila doma. Drugače pa sem se med nosečnostjo imela lepo. Pogovarjala sem se z malim, prebrala 1001 knjigo o nosečnosti, rojstvu in prvih mesecih po rojstvu, prebrala knjigo Devet stopnic, ki govori o tem, kaj se dogaja z dušo otroka v času nosečnosti ... mož me je razvajal ... Pa vendar vse težave in težavice minejo. Pomembno je, da se zavedamo, da je vse to le začasno, da bo marsikaj že takoj po porodu izgino, kilograme pa bomo že spravile dol. Jaz sem se zredila za 17 kg, kar sicer pri moji začetni (prenizki) teži v končni fazi niti ni bilo veliko, vendar sem jih večino zgubila že v prvih nekaj mesecih in to brez telovadbe in s povsem "normalnim" prehranjevanjem (na litre pudinga, sladkarij in drugih takšnih in drugačnih dobrot ... ). Dojenje in še enkrat dojenje - vsaj zame to velja (dojim še danes, pa bo mali v nedeljo star že tri leta in tri mesece - vedno se šalim, da toliko časa dojimo samo jaz in ciganke). Vsekakor pa je bodočim mamicam in očkom pomembno vedeti, da nosečnice zaradi svojega stanja postanejo bolj dovzetne za vse okoli sebe in imajo večkrat bolj izražen uvid v nekatere stvari, bolj izraženo intuicijo ... Uradna medicina najbrž to povezuje s spremenjenim hormonskim stanjem, jaz pa verjamem nosečnost odpira nove dimenzije. Vse to sem med nosečnostjo občutila tudi jaz in bila na vse skupaj povsem nepripravljena, zato sem se "sekirala", ker sem počela stvari, ki nekako niso bile v skladu z mojim normalnim obnašanjem - nobene diplomacije več, veliko stvari sem kar naenkrat vedela in videla ... Kakorkoli že, jaz sem prepričana, da se nosečnost zgodi točno takrat, ko nam je tako zapisano. Vsaj pri najinem mulčku je bilo tako. Še preden sva se z možem sploh spoznala, mi je že dolga leta nazaj ena "šlogarca" napovedala (ženska me niti ni poznala, niti si me ni mogla zapomniti, pa mi je enako povedala vsaj 2x v različnih obiskih, med katerimi je bil presledek vsaj leto in več), da bo rojstvo otroka povezano s številko 7 (rodil se bo v letu, ki ima na koncu 7 ali v sedmem mesecu v letu/julij/, kar se je nazadnje res zgodilo in sicer vsem težavam navkljub, ali pa čez sedem mesecev, kar pa tako ni bilo mogoče, ker takrat nisem bila noseča). Nekateri bodo rekli, da sem neumna, in da je to zgolj slučaj, jaz pa vem, da temu ni tako. Milena

Če ni zažgano, se skoraj vsaka stvar lahko še reši, čeprav spremeni okus, obliko ... Verjemite, da je res, ker je že preizkušeno. Meni se nikoli ne ponesreči - se mi je pa kdaj že zgodilo, da na koncu ni bilo povsem takšno, kot sem najprej hotela, hahaha... , še posebej pri kakšni novi kuhinji, čeprav sem takrat navadno bolj previdna. Ups, lažem - leta nazaj sem delala krofe, pa testo nikakor ni hotelo vzhajati tako, kot bi moralo, pa sem vseeno rinila z glavo skozi zid in potem so bili po cvrtju takšni, da sem jih vrgla stran. Danes pečem vse - razen krofov. Milena

Evo mene! Vsem, ki ste mi čestitali za rojstni dan (30.08.) se iz srca zahvaljujem. Že nekaj mesecev imam toliko dela, da se mi že skoraj meša, zato ne "hodim" na LN. LP, Milena

Joj, lepo Danilo, da me pogrešaš. Dopustovala sem samo teden dni, drugače pa sem v službi od deset ur naprej, rekordnih je bilo 17 ur pred nekaj tedni. Zato si ne dovolim, da grem na katerikoli forum, ker te potem dobesedno "potegne". Danes počasi zaključujem, zato sem med tiskanjem "skočila" gor. Sicer pa - dopustek še bo, ja ja. Pa-pa, Milena

Nekoč sem ga jedla v nekem lokalu v kraju, kjer živim in sem seveda vprašala, kako jim "rata". Pa mi je kuharica povedala, da vzame planico (po mojem mnenju ne zaradi cene, ampak zato, ker je malo bolj kompaktna od kremastih sladoledov), jo nareže na rezine, dvakrat panira in nato postavi nazaj v skrinjo. Ko ga potrebuje, segreje fritezo na maksimum, sladoled (direktno iz skrinje) "butne" noter - po nekaj sekundah že postaja lepo rjav. Predvidevam, da si prej pripravi vse potrebno za okrasitev, in pokliče najhitrejšega natakarja. Sama ga še nisem poskusila narediti, če pa bi ga, bi naredila takole: narezala na vsaj 2 cm debele rezine - skrinja - prvo paniranje - zopet skrinja - drugo paniranje - skrinja (zadnjič). Dober tek!

Trixi, sedaj sem tudi jaz "naletela" na problematično rastlinsko smetano. Vedno sem uporabljala samo Hulala, s katero resnično ni nobenega problema, poleg tega ji lahko celo dodamo nekaj mleka ali soka ipd. Prejšnji teden pa sem vzela rastlinsko smetano od Pomurskih mlekarn in je skoraj nisem mogla stepsti, ker sem jo stepala potem, ko sem jo imela že eno uro izven hladilnika.

Danilo, prav imaš. In to napišem ravno jaz, ki me napake pri pisanju izredno motijo. Ibis, hvala. Vedela sem, da sem nekje prebrala, da ga dojenčki ne smejo jesti, vendar ni bilo razloženo zakaj. Milena