milenacs

Preverila! V knjižici STO NASVETOV ZA BOLJŠE POČUTJE, ki jo je napisal TOMAŽ KRISTAN, piše naslednje: nasvet št. 16: V vsak bivalni prostor namestite eno do dve sveči iz čebeljega voska, ki tudi neprižgane zelo nevtralizirajo škodljiva žarčenja. št. 19: Satnice (plošče) čebeljega voska uspešno preprečujejo in zmanjšujejo vpliv geopatogenega žarčenja. Vložimo jih med časopisni papir in prekrijemo celotno površino tal pod posteljo. št. 24: Nasvet čebelarjem: Upoštevanje radiestezijskih znanj vam lahko občutno poveča pridelek medu in izboljša kondicijo ter počutje čebeljih družin. št. 45: V bližini daljnovoda ali transformatorske postaje bodo čebele zelo uspešne. št. 46: Panje in čebelnjake postavljajte vsaj 500 m od sakralnih objektov. Napisala sem vse njegove nasvete, ki omenjajo čebele in čebelarstvo in ne samo tistih, ki se dotikajo sevanj. LP, Milena

Joj, nekaj sem še delala zraven in sem bila prepričana, da še nisem postnila.

Danilo, za mravlje sem 100 %, za čebele pa ne bom več tako trdila, čeprav sem sama pri sebi še vedno prepričana. Poleg tega mi to potrjuje tudi očetov čebelnjak. Ima ga v neposredni bližini daljnovoda (ca. 50 m), naše čebelice pa prav nasprotno od tega, kar si napisal - medu dajo namreč toliko, da se čudi vsa srenja. Tudi posebej agresivne niso, tako da se jih niti naš mulc, ki še nima 3 leta, prav nič ne boji. Morda pa izjeme potrjujejo pravilo, kaj pa vem. Ali pa so, hahaha, od sevanja tako zbluznjene, da delajo ravno nasprotno kot bi morale. No, hec na stran. Dejstvo je, da sem to o čebelah in mravljah prebrala v točno določeni knjigi in bom ponovno preverila. LP, Milena

Danilo, za mravlje sem 100 %, za čebele pa ne bom več tako trdila, čeprav sem sama pri sebi še vedno prepričana. Poleg tega mi to potrjuje tudi očetov čebelnjak. Ima ga v neposredni bližini daljnovoda (ca. 50 m), naše čebelice pa prav nasprotno od tega, kar si napisal - medu dajo namreč toliko, da se čudi vsa srenja. Tudi posebej agresivne niso, tako da se jih niti naš mulc, ki še nima 3 leta, prav nič ne boji. Morda pa izjeme potrjujejo pravilo, kaj pa vem. Ali pa so, hahaha, od sevanja tako zbluznjene, da delajo ravno nasprotno kot bi morale. No, hec na stran. Dejstvo je, da sem to o čebelah in mravljah prebrala v točno določeni knjigi in bom ponovno preverila. LP, Milena

Prepričana sem, da so nam stvari v grobem usojene, finese pa krojimo sproti. Če nekaj ne boš uredil v tem življenju, boš pa v drugem ali naslednjem ... Ne bo ti ušlo. Zame ima beseda usoda zelo pozitiven predznak - zmeraj se mi dogajajo lepe stvari. Če pa niso tako lepe, so pa poučne, pa je zopet vse lepo in prav. Milena

Kolikor vem, tudi pri bioenergiji ne zdravimo z lastno energijo (sicer poznam primere, ko so to delali, vendar so se povsem izčrpali), vsaj jaz ne. Je pa res, da pri tem ne uporabljamo simbolov ali drugih posebnih "pomagal". Energije pač tečejo. Pri reikiju pa so po mojem mnenju simboli nekakšen program, s katerim sprožimo energije za določena področja (zdravljenje fizičnega telesa, mentalnega, čustvenega ...). Sama poznam nekaj različnih tehnik in moram priznati, da uporabljam nekakšno mešanico. Pri reikiju npr. simbolov sploh ne uporabljam tako kot je to v navadi. V avtu se, ko začnem početi neumnosti (utrujenost ...), sicer hitro zaščitim s simbolom in to ponovim, če čutim, da je potrebno, drugače pa jih enostavno samo izrečem - brez, da jih rišem. Pri kakršnem koli delu z energijami se strogo držim pravila, da na začetku izrečem, naj se zgodi samo tisto, kar je v najvišje dobro mene ali tistega, kateremu opravljam takšno ali drugačno stvar. To naredim z namenom, da slučajno ne bi posegla v karmične zadeve nekoga drugega ali sebe. Da, da, naju z možem je krepko naučilo, zato to poudarjam, kjer se le da. Sama sem prepričana v to, da ni tako pomembno, katero metodo uporabljamo pri zdravljenju. Z vsemi dosežemo enak rezultat - gre le za to, da nekomu bolj leži to, drugemu pa ono. Če pri delu z energijami kaj "pokasiram", po mojih izkušnjah nekaj delam narobe. Pa pri tem ne mislim, da je kaj narobe z metodo, ali da sem naredila kakšno posebno neumnost pri izvajanju metode - vodniki poznajo naš namen in nas pridno popravljajo. Dogaja se, da želimo narediti zase ali drugega nekaj, kar ni v skladu z "načrtom" (karmo), potem pa nas univerzum opozori na takšen ali drugačen način. Milena

Obljuba dela dolg, poleg tega so pred nami prazniki, ko bomo "pocrkljale" svoje moške in otroke. ŠTAJERSKE REZINE 10 dag margarine 4 rumenjaki 20 dag sladkorja 1 vanilijev sladkor 10 dag moke ca. 2/3 pecilnega praška 10 dag mletih orehov 2,5 dcl mleka Penasto umešamo margarino, dodamo rumenjake, sladkor in vanilijev sladkor, nazadnje dodamo še ostale sestavine. Pečemo t=25 minut pri T=200 st. C, nato premažemo z mešanico 4-ih stepenih beljakov, ki smo jim proti koncu dodali 4 žlice sladkorja, 2 žlici marmelade in sok 1/2 limone. Pečemo še ca. 5 minut. Če želimo, lahko še toplo prelijemo s čokolado, lahko pa po beljakovi masi (predno jo damo v pečico) posujemo mrvice (s čokoladnih se čokolada stopi in naredi madeže, zato raje uporabljam pisane mrvice). Takšen "boljši" biskvit lahko jeste tudi brez beljakove mase. V takšnem primeru ga prelijem samo s čokolado, razrežem na kocke in na vsako dam polovico oreha. Lahko okrasite tudi s kakšnimi perlami ali drugimi okraski. Lahko ga tudi prerežete in namažete z marelično marmelado... - idej je toliko, kot je gospodinj. Kadar želim goste še posebej presenetiti oz. pripravljam pecivo za "stoječi bife", biskvit razrežem z okroglim "ostrim" (tanka stena) kozarcem, še lepše je s kakšnim majhnim modelčkom za krofe, piškotnim modelom za zvezdice ... Nato ga preko beljakove mase polijem s stopljeno čokolado, ampak tako, da se le-ta v različno dolgih curkih zlije preko oboda, kar naredi pecivo še bolj zanimivo. Nato dam vsak posamezen kos v papirnate podstavke. Ostanek biskvita lahko porabite za različne kroglice ali "nebeški močnik", ki ga dela moja tašča: NEBEŠKI MOČNIK Preko ostankov razkosanega biskvita prelijemo sok iz kompota, dodamo narezano raznovrstno sadje (nam je najbolj všeč kompot), vmešamo stepeno smetano, damo v hladilnik in ohlajeno jemo z žlico - lahko iz iste sklede, kar je zelo primerno za majhne družbe, ki se dobro poznajo, lahko pa ga naložimo na desertne krožnike in poljubno okrasimo. OREHOVO PECIVO 6 rumenjakov 30 dag sladkorja 1 vanilijev sladkor 1,5 dcl olja 1,5 dcl vode 4 žlice ruma 30 dag moke 1 pecilni prašek 6 žlic kakava sneg iz 6-ih beljakov Z mešalnikom umešamo prve tri sestavine in jim postopoma dodajamo vse ostalo razen snega. Tega previdno vmešamo z lopatko in pečemo t=20 minut pri T= 200 st. C. Ohlajeno prepojimo z mlekom, ki smo mu dodali rum in sladkor. Ponavadi porabim najmanj 2 dcl tekočine v razmerju 1:1, sladkorja pa dodam ca. 1 veliko žlico. Najboljše je, da uporabite sladkor v prahu, drugače je treba mešati toliko časa, da se kristalni sladkor stopi. Nato z lopatko ali kuhalnico zmešamo 3 kisle smetane, dodamo 30 dag nalomljenih (!!!) orehov ter 10 dag sladkorja v prahu. Vse skupaj namažemo na ohlajeno in prepojeno pecivo, in prelijemo z 20-30 dag stopljene čokolade, ki smo ji dodali 10-15 dag margarine. Tudi to pecivo lahko poljubno oblikujemo in ga damo v papirnate podstavke. Še nekaj iz mojih lastnih izkušenj: 1. Kadar delam princeske, oblikujem testo v majhne kroglice, tako da so potem, ko so pečene in nadevane, ravno pravšnje, da jih lahko primemo z roko in pojemo v enem ali dveh njama-njama. Takšne princeske so ravno zaradi tega primerne kot dodatek k ostalemu pecivu in za stoječe bifeje. 2. Vsako pecivo, ki ga naredim (tudi, če ga delam samo desert), vedno - ampak res vedno - okrasim tako kot je treba. Vse skupaj nam vzame le malo časa, je pa toliko lepši pogled na lepo pripravljen in serviran posladek. 3. Čokolado navadno pripravljam kar v mikrovalovni pečici (program odtajevanje - najprej za kakšnih 30 sekund, kar je odvisno od tega, za kakšno količino gre, nato premešam in ponavljam toliko časa, dokler ni povsem stopljena - na takšen način je z njo manj dela kot pri pripravi na štedilniku). Največkrat se držim navodila, da uporabim razmerje 1:1. Navadno dodajajo olje za sijaj, jaz pa ga ne uporabljam, ker gre veliko peciva iz moje pečice na mize prijateljev in sorodnikov. Pri prenašanju se čokolada rada začne topiti - dodatek olja pa dodatno zmanjša njeno trdoto. Če jo v velikih količinah pripravljam na štedilniku, dam spodaj maslo, "zakurim" na maksimum, ko opazim, da se je margarina pričela topiti, dam na minimum in mešam. Paziti je treba, da čokolada ni v direktnem kontaktu z dnom posode, ker se zaradi previsoke T rada "sesiri". Nekatere jo topijo nad paro, vendar tega nisem nikoli prakticirala, ker je postopek zame predolg. 4. Navadne piškote, ki jih izrežete z modelčki, lahko naredite zanimive in bolj dobre tako, da jih polijete s sladkornim prelivom, ki ste mu dodale ekstrakt ali jedilno barvo. Sladkorni preliv pripravim iz mletega sladkorja, ki mu dodam malo vode (pri tem bodite pazljive, ker je vode hitro preveč) in malo ekstrakta (banano za zvezdice, jagodo za srčke, mentol za smrečice ...). Pečene piškote še tople znova razporedim po pekaču (toliko, da se ne dotikajo, ker se lahko zaradi prelive zlepijo; tople pa zato, ker se preliv hitreje posuši oz. strdi), lahko pa jih damo tudi na rešetko, če jih nimamo veliko, ter jih premažemo s pomočjo čopiča ali z zgornjo stranjo enostavno pomočimo v preliv in malo počakamo, da se odcedi. Na preliv navadno takoj potrosim malo mrvic (pisane, bele, na smrečicah so krasno videti čokoladne mrvice - storži, srčke oz. vse kar imate pri roki). Takšno pecivo je kot dodatek krasno za božični in novoletni čas. 5. Pecivo, predvsem pa raznovrstni piškoti, so lahko tudi lepo darilo. V manjše pletene košarice položimo prtiček iz blaga (če obdarjence še posebej "obrajtamo") ali papirnato servieto, obložimo s čim več vrstnami piškotov, zavijemo v prozoren celofan in zavežemo z rafijo ali doma narejenimi trakovi (pletenimi, kvačkanimi ...). Lahko si zamislite reakcijo. Le tega se moramo izogibati, da tega ne počnemo kar naprej, ker kmalu postane nezanimivo. Če ste vešče v peki potic, jih lahko spečete več vrst in narezane naložite na pletene pladnje (v Celem svetu staneta 2 kom. 200,00 SIT). Krasno darilo je lahko tudi majhna torta kakšne posebne oblike ali z okusom, ki je še posebej všeč obdarjencu. Oblizujte si prste! Milena

SULEJKINI OBROČKI Penasto umešamo 100 g sladkorja v prahu 180 g mehke margarine (še boljše je, če vsaj polovico nadomestite z maslom) 50 g kristalnega sladkorja nastrgana lupina 1/2 pomaranče žlička limoninega soka 1-2 žlici pomarančnega soka, nato dodamo 350 g presejane moke. Najprej naredimo majhne svaljke in jih oblikujemo v obročke, pri tem pa oba konca položimo drugega na drugega in ju rahlo stisnemo. Na priključek pritisnemo olupljeno in nesoljeno pistacijo (jaz uporabim rozine, ki jih poškropim z vodo, ker se na ta način lepše primejo na testo). Najlepše se spečejo na peki papirju in sicer na T=125 st.C (piškote damo v ogreto pečico), t=35 ca. minut. Pri peki piškotov je treba paziti, da ostanejo svetli, zato je temu primerna tudi temperatura pečenja. Čeprav tega ni v receptu, jih jaz takoj, ko jih dam iz pečice, na zgornji strani na hitro premažem z beljakom in jih povaljam v kristalnem sladkorju. Ker so še vroči, se beljak in saldkor zelo hitro posušita, drugače jih lahko date še za nekaj deset sekund nazaj v pečico. GLAZIRANE OREHOVE PALIČICE Testo: 25 dag moke 1/2 pecilnega praška 12 dag sladkorja 1 vanilijev sladkor 15 dag margarine 12 dag mletih orehov 1 rumenjak 1 žlica ruma Ugnetemo testo, nato ga razdelimo na dva dela. Enega damo počivati, v drugega pa vmešamo 2 žlici kakava 1 žlico sladkorja 1 žlico mleka (jaz navadno dodam še kakšno žlico mleka, da sta obe vrsti testa približno enako mehki) Potem, ko smo obe vrsti testa pustili počivati vsaj 1/2 ure, iz njiju naredimo klobase, jih narežemo v tanjše kolobarje, ki jih oblikujemo v paličice (dolžine kakšnih 5 cm in debeline tanjšega mezinca). Pečemo jih na T=150 st. C med 15 in 20 minut. Ohlajene na eni strani pomočimo v stopljeno čokolado (6 dag čokolade, 6 dag margarine). OREHOVI PIŠKOTI Z BELJAKOVIM SNEGOM Testo: 10 dag moke 10 dag orehov 10 dag čokolade v prahu 8 dag margarine Testo je treba razvaljati na debelino nekaj milimetrov. Da ni treba uporabiti preveč moke, ga dam v PVC vrečko (prozorno, ki sem jo prerezala po eni strani - daljši). Testo valjam skozi vrečko, in ko je dovolj tanko, odstranim zgornji del vrečke. Testo lahko narežemo v poljubne like, ki jih s spodnjega dela vrečke pobiramo z nožem. Sama dostikrat uporabim različne manjše modelčke za piškote, ali pa naredim krajše trakove. Nato vsak piškot posebej premažemo z beljakovim snegom, ki ga naredimo tako, da stepemo en beljak, ki mu proti koncu dodamo 5 dag sladkorja. Če uporabimo kristalni sladkor, ju stepamo toliko časa, dokler se sladkor ne stopi (lahko uporabimo tudi sladkor v prahu) oz. toliko časa, dokler masa ne postane gosta in obdrži obliko. Pečemo 10 minut na maksimalno 120 st. C. Piškoti so tanki in zelo krhki, zato je treba z njimi delati zelo previdno, vendar je vredno truda, ker so zelo atraktivni. Za pokušino so enojne mase povsem v redu, jaz pa jih navadno delam vsaj v treh masah, še posebej zadnje, ker je z njimi veliko dela. Dober tek! Če koga zanima, lahko napišem tudi kakšen recept za kakšne specialne biskvite, ki jih po želji razrežemo v različne oblike in okrasimo kot mignone ter ponudimo v papirnatih skodelicah. Super so za kakšne stoječe pojedine; ker so v skodelicah, pa se lahko dodajo tudi med piškote. Joj, sedaj pa ne bom znala nehati. Bi katera rada recept za "mlinčevko"? Rečejo ji tudi pisana potica, zidana potica ... Milena

Bom napisala, vendar šele naslednji teden. Doma nimamo PC-ja, danes pa nimam s seboj receptov. Dobiš, obljubim. Milena

Hvala, Marsa, bom upoštevala. Mimogrede, sonce in ascendent imam v devici, za luno pa sem pozabila. Ali mi na osnovi samo teh podatkov lahko poveš primeren kristal zame ali je boljše, da ti posredujem še kakšen podatek? Milena

Joj, sedajle mi pa prosim hitro pomagajte. Z možem sva lansko leto kupila kakšnih 15 kamenih strel, potem pa sem jih doma samo očistila in spravila. Da bi preprečila njihovo delovanje (preveč dobrega lahko tudi škodi), sem jih zavila v alu-folijo, ki naj bi po mojem mnenju nevtralizirala njihovo delovanje. Sedaj pa ne vem, če nisem morda naredila kakšno neumnost. Kako naj jih pravilno shranim, da mi jih ne bo treba vedno preverjati in čistiti oz. kako jim ustvarim fizično blokado delovanja? V stanovanju imava sicer dva t.i. "družinska kristala", ki sta sprogramirana za samodejno čiščenje, vendar ju vsake toliko časa vseeno preveriva. Stvar pa je v tem, da se pri pogledu nanju spomnim na to, da bi bilo dobro preveriti delovanje, pri tistih v omari, pa na to popolnoma pozabim. Kaj naj naredim? Milena

Mislim, da je v zadnjem Delničarju nekaj pisalo o solnih lučkah in ionizatorjih ter o tem, da je boljša uporaba ionizatorja. Menda je celo pisalo zakaj - pozabila, pozabila ... Kaj pa je v resnici boljše, pa ne vem. Midva sva že pred časom kupila ionizator (MB), ki so ga najbolj priporočali, imamo jih tudi v službi, ampak kakšne posebne spremembe nisem opazila. Kljub temu bova nabavila še prenosnega za v avto. Prepričana sem, da bo tu razlika takojšnja, še sploh bo to opazno poleti, ko v kabini kar nekaj časa kroži isti zrak. Milena

Žaba je po feng-shui-ju oblika, ki je nikakor ne bi smel imeti v svoji bližini. Verjameš ali pa ne - samo povem, kaj sem prebrala. Kar pa se tiče obdelanih in neobdelanih kristalov pa je moje mnenje takšno, da obdelani vsebujejo tudi informacijo tistega, ki ga je obdeloval. Glede na to, kakšne "volje" je bil in kaj je takrat razmišljal, takšne informacije so v njem zapisane. Zato pa so ročni izdelki lahko problematični, ker so vanje večkrat vtkane zelo negativne energije. Še posebej so lahko nevarne npr. posmrtne maske ... Zato jaz vsem predmetom, ki sem jih izdelala sama in jih dajem v dar, transformiram morebitne negativne vibracije, ki bi motile novega uporabnika. Glede na to, da imajo kristali popolno strukturo (točno določeno kristalno rešetko, kjer so razdalje ravno tako točno določene ...), je njihovo delovanje temu primerno bolj intenzivno in ni, kot si jaz predstavljam, tako kaotično kot npr. pri amorfnih snoveh. Ravno zaradi tega pa lahko (samo moje razmišljanje) tudi potencirajo dodane informacije. Če temu ne bi bilo tako, verjetno kristalov ne bi bilo treba čistiti, kaj mislite? Milena

Gospa je nekaj govorila o tem, vendar zame te stvari tako ali tako skoraj nikoli ne veljajo. Seveda vem, da se lahko napove marsikaj o prihodnosti, ker sem takšne stvari že doživljala (ne osebno, bila sem pa zraven in kasneje tudi opazovalo, kako so se stvari "dogajale"), vendar je pri meni pač tako, da mi nikoli niso mogli nič natančneje napovedati. Zanimivo, kajne? Si me pa spomnila, da grem nazaj pogledat, kaj nama je napisala (izdelek je dala tudi v pisni obliki). Ampak sigurno ni bilo nič pretresljivega, ker tega nimam v spominu. Milena

Črna Vrtnica, urok je prekinil gospod, katerega imena tukaj ne bi rada objavljala, da ne bi kdo mislil, da gre za kakšno reklamo - napisala sem ti ga v e-pošto. Sicer sem točno vedela, za kaj je šlo, pa sem raje zavestno pozabila, ker se takšnih stvari resnično bojim. Moja zavest še ni na takšni stopnji, da bi se lahko s takšnimi stvarmi zopet ukvarjala. Očitno sem v enem izmed prejšnjih življenj takšno sposobnost dodobra izkoristila v slabe namene (tukaj ne bo nobenega he, he, ker mi ne gre prav nič na smeh). Vsekakor ti toplo priporočam, da se držiš tega, kar je rekla Nataly - PRSTE STRAN. Sicer pa boš, če si boš le hotela prisluhniti, po moje sama začutila, ali te stvar vleče ali odbija. Nevednost je ena izmed prvih stvari, s katero si že lahko narediš veliko škodo, še huje pa je, če to počneš zavestno. Tako jaz čutim v zvezi z ukvarjanjem z magijo. Milena

Le zakaj se nikoli ne spomnim naslovov in avtorjev? Daisy, poznaš knjigo Posvetitev ali Posvečenje ali nekaj podobnega, ki jo je napisala Ha(e)ich ali Ha(e)ick (pojma nimam, če te zanima, lahko poiščem naslov), izšla pa je pri Auri? Prebrala sem jo kakšnih 14 dni nazaj in piše o podobnem spominjanju, ki ga omenjaš. Kar se tiče izhajanja iz telesa, nimam nikakršnih zavestnih izkušenj. Sem pa prepričana, da kaj takšnega počnemo vsako noč, medtem ko spimo. Poleg tega se menda nekaj podobnega dogaja v času umiranja, še posebej takrat ko umirajoči zelo fizično trpi. Meditacija? Med nekaterimi vsekakor. Kolegica je bila prisotna na eni izmed takšnih meditacij, ko se nekdo iz skupine ni hotel vrniti nazaj. Menda je bilo grozljivo. Vodja meditacije (to mi je povedal tudi sam), ga je komajda rešil in priklical nazaj. Potem je povedal, da ni šlo za to, da se ne bi mogel vrniti ampak za odločitev, da se enostavno ne vrne. Kaj bi se v takem primeru zgodilo? Predvidevam, da bi fizično telo ostalo v stanju, ki je enako komi. Milena

Hvala, povedala si mi vse, kar me je zanimalo in tudi potrdila tisto, kar te sploh še nisem vprašala. Samo malo pa niti ne bi hotela vedeti, morda si pa to že sama "pogruntala", ker me je res strah, da bi zaradi premalo znanja karkoli naredila narobe. To sva z možem že enkrat naredila (ne namenoma), zato pa sva imela in še imava kar nekaj težav s takšnimi in drugačnimi energijami, ki se "sprehajajo" po najinem stanovanju in se vračajo kljub trdemu delu z njimi, večjemu znanju, novim izkušnjam ... Prav imaš, če se nam vrata odprejo takrat, ko še nismo pripravljeni na to, je to največkrat nevarno tako za nas kot tudi okolico in tudi za tistega, ki nam je odprl možnost za morebitno izkoriščanje (zato se nekatere iniciacije naredijo le takrat, ko so pri človeku izpolnjeni posebni in zahtevani pogoji). Najprej je treba občutiti in vedeti v sebi, razumeti ni dovolj, kajti razum pri delu z energijami odpove. Potem pa energije tako ali tako pridejo same: preko dogodkov, ki nas vlečejo v delo z njimi, preko ljudi, knjig ..., s katerimi se "slučajno" srečamo ... Fino se mi zdi, da sva poklepetali - ni "slučajev" ... Milena

... oz. delujejo tam, kjer je prešibek pretok energij. Oprosti, nisem vedela, koliko veš o feng-shui-ju, pa nisem hotela biti preveč pametna. No pri nas je bilo zanimivo to, da je gospa z nihalom ugotovila, da je pretok energije v vseh prostorih, kamor smo dali piščali premajhen in bi piščali morale izboljšati pretok. Vendar najbrž le ni bil tako majhen, kot je dejala, midva pa tega niti nisva preverjala, pa se oba ukvarjava z radiestezijo (bumbarja, kajne - pa bi lahko imela podatek iz prve roke). Če prav razumem (iz besed, da seže vnaprej sekiraš), bosta sedaj prestavila spalnico na mansardo. Piščali poleg tega, da izboljšajo pretok energije, eliminirajo tudi vpliv morebitnih tramov na stropu, ki gledajo iz njega. To pomeni, da "razbijajo zgoščenino", kot sem razumela pri prebiranju literature s tega področja, kar bi potemtakem lahko veljalo tudi za mansardo. Spanje pod mansardo se sicer res odsvetuje, kot že sama dobro veš, vendar se da na vsak način kaj narediti s tem. Nekje sem menda nekaj brala o nekakšnih prevlekah - ajde, pojdi na My Webpage... Da, preverila sem, glej pod Mansardne stene. Milena

Bodi vesela, da je tako. Midva sva kupila tri pare, jih namestila - pa nič. Dobesedno nič, tako da se je še gospa, ki nama je delala analizo in je prinesla piščali, dobesedno čudila. Pa sva z možičkom premišljevala in premišljevala, se nazadnje že jezila sama nase, ker sva "očitno midva nekaj ušpičila, da ne delujejo", krivila drug drugega, da je to zato, "ker jim morda ne zaupava". Potem pa sva "pogruntala", da se tudi na malemu ni pokazala nobena sprememba in smo skupaj z gospo namodrovali, da morda v našem stanovanju sploh ni bilo potrebno dodajati nikakršnih piščali. In sem se naučila, da je stvar v osnovi lahko povsem OK (se pravi, da deluje), ampak včasih sploh ni potrebna, ker je narobe kaj povsem drugega. Tistih 18.000 za piščali pa sva tako ali tako že pozabila. Morda pa bodo prišle prav, ko se bova selila. Milena

Seveda bom preživela, sem že vse kaj drugega. Da sem napisala, kar sem napisala, je povzročil "dvoboj" v tej temi, v kateri se mi je eden izmed komentarjev (bla, bla - saj se ve kateri) zdel nesramen in žaljiv (če bi me tako motile ostale "preklarije", bi že stegnila jezik - samo tam se ponavadi vidi, da se vsaj "pismeno" dobro poznate). Očitno se ni zdelo nesramno samo meni, ker je bila nato tudi reakcija takšna. Poleg tega po številu objav obeh sodelujočih (preverila! preden sem prvič kaj napisala) tudi predvidevam, da se ne poznata (sedaj me bosta onidve povsem upravičeno "našutirali", češ, kaj se mešam zraven). Saj ne, da bi bila kakšen poseben "čistun" (saj veste kaj mislim, nisem namreč našla prave besede), kajti tudi sama znam prav dobro usekati nazaj. Kontriranje z dobro mero okusa je (vsaj zame) tisto pravo, ker (kot si že napisala) človeka prisili, da začne misliti in vsaj dopuščati tudi drugo mišljenje. Če pa je začinjeno z nesramnostjo in žaljivostjo, pa po mojem mnenju povzroči ravno nasprotno - užaljenost, jezo ... Ali ni škoda? Ker smo že ravno pri magiji. Jaz se z njo kot takšno nisem nikoli ukvarjala, ker me je vsega skupaj kar malo strah. Po drugi strani pa že nekaj časa razmišljam -če delam z energijami, s takšnimi in drugačnimi programi, simboli - pa saj je najbrž tudi to malo magije. Po mojem mnenju vsi delamo nekaj podobnega, le poimenovanja in postopki so različni. Kaj misliš? Kaj točno ti delaš z magijo in kako? Kaj si mislila s tem, da ne delaš na ljudeh in živalih? Na kateri stvari pa potem delaš? Ali uporabljaš kakšna pomagala? Zadnjič sem slišala za primer delovanja črne magije, ki ga je celo človek, ki je zelo izkušen na področju dela z energijami, komaj, komaj prekinil tako, da je bilo brez škode (karmične, za zdravje ...) za vse štiri (tistega, ki je to naročil; tistega, ki je to naredil; tistega, na katerega je bilo to usmerjeno in človeka, ki je to prekinil). Da te kap! Človek je resen tip in nimam vzroka, da mu ne bi verjela. Pravi, da takšnih stvari NIKOLI ne smeš preusmeriti nazaj na tistega, ki je to naročil ali naredil, ker se vse skupaj obrne tudi proti tebi samemu (zato sem omenjala karmo). Milena

Čisto prav mi je - kaj se pa praskam tam, kjer me ne srbi. Milena

Nekajkrat sem preizkušala, potem pa ujela takšnega za celo življenje - no, takrat sem mislila tako, pa tudi daneš še, kaj bo pa jutri, pa še sam ljubi bogec ne ve. Tisti cs poleg mojega imena pomeni inicialki obeh priimkov; torej - poročena (prvič) Podmladek - da (smrkavček, ki s svojimi 33-imi meseci poseka najinih vseh 80 /kmalu 82/ let skupaj) Druga živa bitja - da (kakšnih 20 - 30 ribic, kakšen pajek- brrr, danes zjutraj zmazala tudi mravljo ...) Brodolomi - Kaj je to? (tako kot ste nekateri napisali - kar me ne ubije, mi poveča moč) Milena

Veste, dragi moji forumovci, ravno včeraj sem razmišljala o tem, da je LN res v redu stvar, vendar ... Ko preberem, kako se ta ali oni spravlja na tega ali onega, pa mi vse skupaj ni nič več všeč. Seveda ne bom rekla, da je treba brisati takšne stvari, ker ima vsak pač svoje mnenje, vendar se je treba zavedati, da malo vljudnosti ne škodi. Saj smo vendar odrasli ljudje, ki se (mimogrede) povečini sploh ne poznamo med seboj, torej niti ne vemo, ali takšen način komuniciranja dotični osebi odgovarja ali ne. Prav enostavno se je skrivati za tem ali onim psevdonimom in udariti po nekomu. In kaj imamo od tega? Slabo voljo na obeh straneh - vsaj zase lahko to trdim. Mislim, da bi se morali bolj zavedati, da beseda, ki je napisana, udari drugače kot tista, ki je izrečena. Če mi bo nekdo v obraz rekel, da sem neumna baba, zraven pa se šaljivo nasmehnil in mi pomežiknil, bom to vzela kot hec oz. bom iz mimike obraza in drže telesa ugotovila za kaj je pravzaprav šlo, če pa mi bo to nekdo napisal, potem pa me tisto njegovo mežikanje in hihitanje prav malo briga. Besede sem razumela tako, kot so bile napisane. Strpnost, dragi in lepi moji. Draga Zaspanka, Tebi pa naj povem, da tudi jaz verjamem v simbole (reiki), čeprav s podkvami nimam nobenih izkušenj. Ampak zato za podkve še ne bom rekla, da se nekdo moti, če misli, da vplivajo na njegovo življenje. Pa tudi Tebi ne bom rekla, da nimaš prav. Če si prepričana v to, da takšne stvari nimajo nikakršnega vpliva nate, potem zate to vsekakor velja in hvala bogu, da je tako. Podkve, vilinski simboli, takšne ali drugačne energijske risbe, česen ... Življenje me je naučilo, da nobene stvari ne zavračam že v njeni osnovi, kajti - nikoli ne veš. Če stvari ne poznaš, to še ne pomeni, da je ni. Zato še enkrat - malo strpnosti prosim. Milena

Joj, ženske, sedaj smo pa na mojem področju. Vendar moram že naprej povedati, da jaz ne pečem ali kuham zdravo. Meni je pomembno, da je zame in vse ostale dobro. Vam povem recept za "filo" za torte? Tale je najboljši od vseh, kar sem jih kdajkoli delala. Masa: biskvit, 1-2 kompota po okusu, puding z okusom, ki gre k sadju (lahko tudi vanilija), smetana Pazite: Ko boste pekle biskvit, ga specite vsaj 1/3 več, kot ga dejansko potrebujete. Npr. če bi zadoščala 4 jajca, ga naredite raje iz 6-ih in sicer v enako velikem pekaču kot bi sicer pekle maso iz 4-ih jajc. Višek pečenega biskvita (sredino) narežite na kocke (jaz ga natrgam, ker je manj dela). Izberite sadje (meni je najbolj všeč višnjev kompot, možu pa jagodni), ga odcedite in na tej tekočini skuhajte puding. Med ohlajanjem puding vsake toliko časa premešajte, lahko pa ga pustite ohladiti in ga nato z vilicami drobno nasekljate. Biskvitnim kockam dodamo sadje, ohlajen puding in stepeno sladko smetano. Jaz uporabljam hula-hula, ki je že sladkana in jo navadno stepem kar cel liter. Med stepanjem ji dodam ca. 1 - 1,5 dcl mleka (proti koncu). Za dodatek v nadev smetane ne stepem preveč, do konca stepem le tisto, ki jo bom uporabila za okrasitev. Če nimate pri roki jedilne barve, lahko za obarvanje smetane, ki jo boste uporabile za okraševanje, uporabite malo ekstrakta (jagoda, malina, višnja). Poznate sulejkine piškote, orehove paličice, orehove piškote s stepenim snegom ... ? Oblizneš še prste na nogah. Receptov ne znam na pamet (haha, pa sem jih naredila že na desetine kilogramov), tako da jih lahko na željo napišem kasneje. LP, Milena

Tamara, rimokatoliški duhovniki pokopavajo vse - tako tiste v krsti kot tiste v žari. Lahko mi verjameš, da je res, ker sem 10 let igrala pri "pleh muski" in v zvezi s tem "dala skozi" vsaj kakšnih 500 pogrebov - takšnih in drugačnih. Je pa zanimivo nekaj - ko sem bila na pogrebu "službeno" (v uniformi), mi ni niti na kraj pameti prišlo, da bi kaj veliko razmišljala o smrti ali pokojniku, večkrat smo si celo pripovedovali "vice" in na skrivaj "cepali" od smeha - priznam, čeprav mi je danes žal za vsako tako mladostniško neumnost. Ko pa sem šla na pogreb v "civilu", sem se (ne glede na to ali sem človeka poznala ali ne) jokala kot dež. To mi je potrdilo, da v bistvu (trdim seveda samo zase) nisem jokala toliko za pokojnikom kot zaradi ljudi, ki so ostali za njim in nad samo seboj oz. zaradi strahu pred smrtjo, dokončnostjo ... Mimogrede, pred nekaj meseci sem prebrala knjigi Potovanje duš in Domovanje duš (upam, da sta naslova prava, ker ju nisem posebej preverjala), ki sta mi potrdili večino tistega, kar sem sama v sebi že "vedela". Na trenutke sta se še meni zdeli kot znanstvena fantastika in verjamem, da bosta marsikomu smešni in neverjetni. Če koga zanima, naj si ju prelista in prebere ter si ustvari svoje mnenje. Glede izkušenj s "cahni" (tako dogodkom v zvezi z umirajočim ali že umrlo osebo pravi moj oče) sama osebno še nimam izkušenj. Jih pa ima moj oče. In to ne malo - tako s tistimi, ki jih je doživel skupaj z več ljudmi hkrati kot s tistimi, ki jih je doživel sam. In vedno se je izkazalo, da je v času, ko se jim/mu je to dogajalo, ta in ta oseba dejansko umirala. To se mu je dogajalo tako v spanju kot tudi v normalnem življenju. Na srečo takšne stvari jemlje kot nekaj povsem samoumevnega, tako da se z njimi ne obremenjuje preveč - je pa res, da je na ta način napovedal že kar nekaj smrti bližnjih sorodnikov oz. ljudi, s katerimi je bil tako ali drugače povezan. Samo en primer - ko je prišel z nočne (več kot 30 let je delal pod zemljo) je šel spat kot običajno. Takoj ko se je zbudil, je mami povedal, da ve, da je umrl njegov oče, s katerim sta bila celo življenje v slabih odnosih, ker je to izvedel v sanjah. Mama je skomignila z rameni in rekla nekaj v tem smislu, da ni nihče niti omenil, da bi bilo kaj posebej narobe z njim in mu ponudila zajtrk. Po kavi, ko je imela že dovolj njegovega razglabljanja, kdaj bosta dobila sporočilo o njegovi smrti, mu je dala v roke neodprt telegram in rekla, da je hotela, da se vsaj v miru naje, preden izve slabo novico. To se je zgodilo pred kakšnimi dvemi desetletji, ko je poštar raznašal pošto peš in ni imel oče nikakršne možnosti, da bi vedel, da je sploh prišel v hišo. No, takšni dogodki so del njegovega življenja in kar nekaj časa sem se spraševala, kaj jih pravzaprav sproži. Zakaj se kaj takega ne dogaja nam vsem? Potem pa sem se nekoč spomnila, da nama je z bratom razlagal, kako je kot majhen otrok sodeloval pri klicanju duhov. Danes vem, da vsa takšna dejanja odpirajo takšne in drugačne poti do nas in možno je, da je to eden izmed vzrokov za tolikšno senzitivnost. Joj, spomnila sem se, da sem lastno smrt doživela med nehipnotično regresijo in ni bila prav nič strašna. Je pa res, da se smrti kot takšne že nekaj časa bojim več, strah pa me je dolgega in bolečega umiranja. Milena